Države članice EU so dokončno potrdile poenostavitev pravil o trajnostnem poročanju in skrbnem pregledu podjetij.
Spremembe so del prvega omnibus zakonodajnega svežnja Evropske komisije, njihov namen pa je zmanjšati administrativna bremena ter okrepiti konkurenčnost evropskega gospodarstva ob ohranjanju ključnih trajnostnih ciljev.
Odločitev pomeni pomemben zasuk glede obsega zavezancev in časovnice izvajanja pravil, ki so v zadnjih letih močno zaznamovala korporativno upravljanje v EU.
Skrbni pregled le še za največje korporacije
Skrbni pregled glede trajnosti (CSDDD), ki ureja odgovornost podjetij za vplive na okolje in človekove pravice v dobavnih verigah, bodo po novem izvajale le največje družbe z več kot 5.000 zaposlenimi in več kot 1,5 milijarde evrov neto prihodkov. Enak prag velja za podjetja iz tretjih držav, ki poslujejo na trgu EU.
Pri ugotavljanju škodljivih vplivov se bodo podjetja lahko osredotočila na dele dobavnih verig z največjim tveganjem. Če bodo tveganja primerljiva, bodo lahko prednostno obravnavala neposredne poslovne partnerje.
Pomembna novost je tudi umik obveznosti priprave posebnega prehodnega načrta za uskladitev poslovnega modela s cilji pariškega sporazuma. Nadzor in sankcioniranje ostajata v pristojnosti držav članic, globe pa lahko dosežejo do tri odstotke globalnih neto prihodkov podjetja.
Države članice bodo morale direktivo prenesti v nacionalno zakonodajo do 26. julija 2028, podjetja pa bodo nova pravila začela uporabljati julija 2029.
Manj zavezancev za trajnostno poročanje
Spremenjena direktiva o trajnostnem poročanju (CSRD) določa, da bo obveznost poročanja o okoljskih in družbenih vplivih veljala le še za velika podjetja iz EU z več kot 1.000 zaposlenimi in več kot 450 milijoni evrov neto letnih prihodkov.
Za podjetja iz tretjih držav bo prag enak glede prihodkov v EU (450 milijonov evrov), pri čemer morajo njihove hčerinske družbe dosegati vsaj 200 milijonov evrov prihodkov.
Direktiva uvaja tudi prehodno izjemo za podjetja prvega vala, ki bi morala poročati že za poslovno leto 2024, a bodo v letih 2025 in 2026 zaradi novih pragov izpadla iz področja uporabe.
Višji pragovi bodo občutno zmanjšali število podjetij, ki bodo morala poročati, kar pomeni manj administrativnih stroškov za srednje velika podjetja, hkrati pa tudi manj razpoložljivih podatkov o trajnostnosti za vlagatelje in druge deležnike.
Konkurenčnost pred regulativno ambicioznostjo?
Evropska komisija je spremembe predlagala konec februarja lani kot del širšega prizadevanja za poenostavitev regulative in krepitev konkurenčnosti.
Odločitev odraža napetost med ambicioznimi trajnostnimi cilji in vse večjimi pritiski gospodarstva, ki opozarja na regulativno preobremenjenost in tveganje za slabšanje konkurenčnega položaja evropskih podjetij na globalnem trgu.
Za največje multinacionalke obveznosti ostajajo zahtevne, a širši krog srednje velikih podjetij si bo po novem oddahnil. Hkrati pa se odpira vprašanje, ali bo zmanjšan obseg poročanja vplival na transparentnost trga in zmožnost vlagateljev, da presojajo trajnostna tveganja podjetij.
