Ob objavi podatkov o rasti BDP v letu 2025 je generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal opozorila, da nizka gospodarska rast in predvsem več kot 4-odstotni padec industrijske proizvodnje kažeta na nujne spremembe poslovnega okolja v Sloveniji, je objavila GZS.
Namesto novic o zapiranju podjetij in selitvah v tujino si želi več tujih investicij, rasti in novih, bolje plačanih delovnih mest. Po njenem mnenju mora Slovenija hitro davčno razbremeniti zaposlene in podjetja, zmanjšati birokracijo ter sprejeti nov nacionalni načrt gospodarskega razvoja.
Slovenija je lani zabeležila 1,1-odstotno rast BDP, kar je manj od povprečja evrskega območja (1,5 %) in EU (1,6 %) ter najmanj po letu 2020. Zaposlenost se je zmanjšala za 0,4 %, najbolj v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Industrijska proizvodnja je upadla za 4,1 % in je najnižja v zadnjih štirih letih, medtem ko je v EU zrasla za 1,5 %, na Hrvaškem pa za 5,2 %. Upad je prizadel tudi visoko- in srednje-tehnološke panoge.
GZS poudarja, da so dodatne obremenitve v zadnjih letih poslabšale konkurenčnost gospodarstva. V programu »Made in Slovenia 2035« predlaga 88 ukrepov za večjo konkurenčnost, ki bi lahko do leta 2035 spodbudili za 19 milijard evrov investicij in občutno povečali BDP. Med ključnimi ukrepi so davčna razbremenitev, manj birokracije, dostop do kadrov in financiranja, konkurenčne cene energije, spodbude za raziskave, inovacije, digitalizacijo in internacionalizacijo.
Ob navedbah vlade o rekordnih dobičkih GZS izpostavlja, da ti izhajajo predvsem iz energetike, financ in farmacije, medtem ko v večini gospodarstva dobički od leta 2022 padajo; leta 2024 so bili realno za 8 % nižji kot leta 2021. Dobički pa so po mnenju GZS ključni za investicije, razvoj in ohranjanje kakovostnih delovnih mest.
