Svet Evropske unije je 17. februarja uradno sprejel direktivo, ki posodablja seznam onesnaževal, ki vplivajo na površinske in podzemne vode. Med novimi snovmi so pesticidi, farmacevtski izdelki in snovi PFAS. Revidirana pravila hkrati zaostrujejo okoljske standarde za obstoječe snovi in krepijo spremljanje kakovosti vode po vsej EU. Spremembe se nanašajo na okvirno direktivo o vodah, direktivo o podzemnih vodah in direktivo o okoljskih standardih kakovosti. Po navedbah Sveta EU posodobitev vodne politike sledi najnovejšim znanstvenim dokazom.
Direktiva uvaja pravila za oceno kumulativnega tveganja kombiniranih snovi, razširja seznam nevarnih snovi za celotno EU ter za več obstoječih onesnaževal določa strožje okoljske standarde. Poleg tega direktiva dodaja mikroplastiko in kazalnike odpornosti proti antimikrobnim sredstvom na nadzorne sezname, s čimer bo mogoče bolje slediti potencialno problematičnim snovem.
Posodobljena pravila tudi krepijo obveznosti držav članic glede spremljanja in poročanja o kakovosti voda. Države bodo morale poročati o biološki in kemični kakovosti ter o splošnem stanju vodnih teles, kar bo omogočilo zanesljivejše in primerljive podatke po vsej EU.
Evropski parlament naj bi o direktivi glasoval do konca marca. Države članice bodo morale do leta 2039 uskladiti svoje delovanje z novimi standardi za površinsko in podzemno vodo. Za snovi s spremenjenimi in strožjimi okoljskimi standardi kakovosti v površinski vodi je rok za uskladitev leto 2033.
Svet EU je opozoril, da kemično onesnaženje voda ogroža zdravje ljudi in vodno okolje, saj povzroča akutno in kronično toksičnost za vodne organizme. Podatki iz načrtov upravljanja porečij kažejo, da 46 odstotkov površinskih in 24 odstotkov podzemnih voda v EU ne izpolnjuje obstoječih okoljskih standardov kakovosti, pri čemer so med državami članicami znatne razlike.
