Nova mednarodna znanstvena ocena, ki jo je sredi februarja podprlo več kot 150 držav, opozarja, da izguba biotske raznovrstnosti predstavlja sistemsko tveganje za gospodarstva, dobavne verige in finančno stabilnost. Poročilo Business and Biodiversity Assessment medvladne znanstveno-politične platforme za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve (IPBES) poudarja, da je vsako podjetje odvisno od biotske raznovrstnosti in jo hkrati tudi vpliva. Zdravi ekosistemi podpirajo gospodarsko dejavnost – od pridelave hrane in surovin do oskrbe z vodo, odpornosti na podnebne spremembe, turizma in kulturnih vrednot. Kljub temu pa desetletja neodržnega gospodarskega razvoja povzročajo opazno izgubo biotske raznovrstnosti, kar ustvarja sistemska tveganja za dobavne verige, finančni sistem in človeško dobrobit.
Poročilo izpostavlja osrednjo vlogo podjetij, vlagateljev in finančnih institucij pri zapiranju globalne finančne vrzeli za naravo. Identificira več kot 100 ukrepov, ki podjetjem, vladam in finančnim akterjem pomagajo bolje meriti, upravljati in zmanjševati vplive na biotsko raznovrstnost ter hkrati prispevati k njeni obnovi in trajnostni rasti.
Hkrati poročilo razkriva strukturne izzive. Mnoge družbe ne nosijo polnih finančnih stroškov okoljske škode, pozitivni prispevki k biotski raznovrstnosti pa pogosto niso nagrajeni. Leta 2023 so finančni tokovi, ki škodujejo biotski raznovrstnosti, dosegli ocenjenih 6,12 bilijona evrov, medtem ko je bilo v ohranjanje in obnovo narave vloženih le okoli 184,58 milijarde evrov. Med okoljsko škodljivimi javnimi subvencijami izstopajo fosilna goriva (948,07 milijarde €), kmetijstvo (343,99 milijarde €), voda (335,60 milijarde €), transport (151,02 milijarde €), gradbeništvo (125,85 milijarde €) in ribištvo (50,34 milijarde €). Poročilo opozarja, da manj kot 1 % javno poročajočih podjetij razkriva vplive na biotsko raznovrstnost, kar kaže na potrebo po usklajevanju finančnih sistemov, spodbud in politik z naravi pozitivnimi cilji.
