Ob vse hujših podnebnih vplivih v Evropi – od naraščajočega števila smrtnih žrtev do gospodarske škode in degradacije ekosistemov – European Scientific Advisory Board on Climate Change poziva Evropsko unijo k nujni krepitvi in poenotenju okvira za prilagajanje na podnebne spremembe. Po oceni odbora morata blaženje (zmanjševanje emisij) in prilagajanje napredovati sočasno: hitro in trajno zniževanje emisij je ključno za omejitev prihodnjega segrevanja, okrepljeno prilagajanje pa za obvladovanje neizogibnih posledic in zaščito strateških interesov Evrope. V novem poročilu z naslovom Strengthening resilience to climate change – Recommendations for an effective EU adaptation policy framework odbor predstavlja priporočila za učinkovitejši in bolj usklajen evropski okvir prilagajanja ob vse bolj sistemskih podnebnih tveganjih.
Evropa se segreva hitreje od svetovnega povprečja
Povprečna globalna temperatura je danes približno 1,4 °C nad predindustrijsko ravnjo. Zaradi nezadostnega napredka pri blaženju postaja preseganje cilja 1,5 °C iz Pariškega sporazuma vse verjetnejše. Evropa se segreva približno dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, kar pomeni pogostejše in intenzivnejše vročinske valove, suše, požare v naravi, poplave, dvig morske gladine in obalno erozijo.
Po besedah predsednika odbora, prof. Ottmarja Edenhoferja, ekstremni vremenski dogodki že povzročajo velike izgube. Samo ekstremna vročina je v zadnjih letih zahtevala več deset tisoč prezgodnjih smrti, med njimi približno 24.000 poleti 2025. Povprečna letna gospodarska škoda na infrastrukturi in premoženju znaša okoli 45 milijard evrov.
Odbor opozarja, da trenutni napori na področju prilagajanja ne zadostujejo za preprečevanje izogibnih škod in obvladovanje naraščajočih tveganj. Z nadaljnjim segrevanjem bodo podnebne nevarnosti še intenzivnejše in dolgotrajnejše, kar lahko oslabi konkurenčnost Evrope, poveča pritiske na javne finance ter okrepi varnostna tveganja.
Ker so številna podnebna tveganja čezmejna in vplivajo na kritične storitve, dobavne verige ter finančne in ekološke sisteme, je po mnenju odbora potreben močnejši in bolj usklajen okvir EU. Ta bi državam članicam zagotovil dolgoročno usmeritev, večjo koherentnost politik ter učinkovitejše upravljanje tveganj.
Pet priporočil za odpornejšo EU
Za vzpostavitev sistemskega, pravičnega in učinkovitega pristopa odbor predlaga pet ključnih ukrepov:
1. obvezno in usklajeno ocenjevanje podnebnih tveganj v vseh politikah EU in držav članicah na podlagi skupnih scenarijev;
2. skupno referenčno izhodišče za načrtovanje prilagajanja ob upoštevanju poti globalnega segrevanja 2,8–3,3 °C do leta 2100 (kar bi pomenilo še višje temperature v Evropi);
3. jasno vizijo podnebno odporne EU do leta 2050 z merljivimi cilji;
4. vključevanje načel pravičnosti v vse politike, programe in naložbe;
5. mobilizacijo javnih in zasebnih sredstev ter bolj usklajeno upravljanje naraščajočih stroškov podnebnih vplivov.
Blaženje in prilagajanje z roko v roki
Odbor poudarja, da ima prilagajanje svoje meje – vsaka dodatna stopnja segrevanja povečuje tveganja in škodo. Zato prilagajanje ne more nadomestiti blaženja. Globoko in trajno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter povečanje ponorov ogljika ostajata nujna za stabilizacijo podnebja.
Tudi ob optimističnih scenarijih zmanjševanja emisij se bodo nevarnosti v prihodnjih desetletjih stopnjevale. Evropa mora zato ukrepati na obeh frontah hkrati: omejevati prihodnja tveganja z zmanjševanjem emisij ter hkrati krepiti odpornost družbe, gospodarstva in ekosistemov na že neizogibne podnebne vplive.
