Evropski trg zelenih, trajnostnih, trajnostno vezanih in prehodnih obveznic je leta 2025 dosegel 464 milijard ameriških dolarjev nove izdaje, kar je primerljivo z letom 2024. Izdaje socialnih in trajnostnih obveznic so ostale pod ravnmi rekordnega leta 2021, ko so vlade in institucije EU zaradi posledic pandemije covida-19 izdale izjemne količine teh instrumentov. Tudi izdaja zelenih obveznic je lani rahlo upadla.
Za leto 2026 se, kot navaja portal future.portfolio-adviser, napoveduje ponovna rast, predvsem zaradi povečanih vlaganj v energetsko infrastrukturo. Evropa se sooča z večplastnimi pritiski: geopolitične napetosti poudarjajo odvisnost od uvoza energije, širitev podatkovnih centrov, podprtih z umetno inteligenco, povečuje porabo električne energije, nedavni incidenti na energetski infrastrukturi pa opozarjajo na potrebo po večji odpornosti omrežij.
Evropska komisija je v okviru t. i. paketa za elektroenergetska omrežja (EU Grid Package) ocenila, da se bodo morala vlaganja v energetsko infrastrukturo do leta 2029 povečati za več kot 40 odstotkov, da bi omogočili učinkovitejšo integracijo obnovljivih virov ter okrepili zanesljivost in odpornost sistema. Ti dejavniki naj bi leta 2026 spodbudili zmerno, a opazno rast izdaj zelenih obveznic in potencialno privedli do rekordnega letnega obsega izdaj v Evropi.
Med primeri iz začetka leta 2026 je izdaja treh zelenih obveznic nemškega operaterja prenosnega omrežja Amprion v skupni vrednosti 2,6 milijarde evrov. Po ocenah naj bi suvereni izdajatelji, nadnacionalne institucije in agencije povečali izdajo zelenih obveznic za približno 8 odstotkov, podjetja pa za okoli 7 odstotkov, medtem ko naj bi izdaja finančnih institucij ostala na ravneh iz leta 2025.
Pomemben segment infrastrukturnih vlaganj predstavlja trg baterijskih sistemov za shranjevanje energije (BESS). V naslednjem desetletju naj bi bilo v Evropi nameščenih več kot 550 GWh zmogljivosti na ravni velikih projektov, kar pomeni več kot 55 milijard evrov investicij. Skupna nameščena zmogljivost naj bi se z današnjih manj kot 60 GWh povečala na skoraj 1.000 GWh do sredine 30. let, ob povprečni letni stopnji rasti okoli 16,5 odstotka med letoma 2026 in 2035. Poleg velikih projektov naj bi stabilno raslo tudi shranjevanje energije v industriji in podjetjih za lastno rabo.
Financiranje sektorja odraža delitev med zrelo infrastrukturo in zgodnjo fazo inovacij. Veliki infrastrukturni projekti se večinoma financirajo z obveznicami, ki ustrezajo potrebam institucionalnih vlagateljev po stabilnih in dolgoročnih donosih. Tvegani kapital, javne kapitalske trge in združitve ter prevzemi pa ostajajo ključni za razvoj novih baterijskih tehnologij, naprednih materialov, recikliranja in digitalnih rešitev. Kombinacija dolžniškega financiranja za stabilne infrastrukturne projekte ter lastniškega kapitala za tehnološke preboje naj bi bila ključna za pospešeno uvajanje rešitev shranjevanja energije in nadaljnji razvoj evropskega trga trajnostnega financiranja v prihodnjih letih.
