Evropa tudi v letu 2026 ostaja eno najzahtevnejših regulativnih okolij na področju varstva okolja, zdravja, varnosti pri delu in ESG. Aktualni razvoj kaže na vse večjo povezanost pravil s področij kemikalij, krožnega gospodarstva, podnebne politike, varnosti zaposlenih in umetne inteligence, kar pomembno vpliva na zahteve glede skladnosti podjetij, ki poslujejo na trgu EU.
Na področju kemikalij je v ospredju predlagana omejitev PFAS v okviru uredbe REACH. Posodobljen predlog, ki upošteva številne pripombe deležnikov, poleg morebitne splošne prepovedi predvideva tudi možnost strogo nadzorovane uporabe v določenih sektorjih. Končna odločitev se pričakuje konec leta 2026. EU je medtem že sprejela postopno omejitev PFAS v gasilskih penah, z začetkom obveznosti oktobra 2026 in skoraj popolno prepovedjo do leta 2030. Razširjene so tudi omejitve za rakotvorne, mutagene in reprotoksične snovi (CMR), kar zahteva prilagoditve portfeljev izdelkov in dobavnih verig.
Na področju varnosti in zdravja pri delu se napovedujejo nove mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za nevarne snovi ter strožja pravila glede izpostavljenosti varilnim hlapom. Trend potrjuje premik k preventivni regulaciji, ki temelji na merljivih pragovih tveganja.
V ospredje stopa tudi regulacija umetne inteligence. EU pripravlja poenostavitve izvajanja Akta o umetni inteligenci, posamezne države članice pa že uvajajo dodatne nacionalne zahteve, zlasti glede transparentnosti uporabe AI pri zaposlovanju in upravljanju zaposlenih.
Za podjetja leto 2026 pomeni potrebo po celovitem spremljanju zakonodajnih sprememb, prilagoditvi notranjih procesov ter krepitvi upravljanja skladnosti v vse bolj integriranem in podatkovno podprtem regulativnem okolju EU.
