Evropska težka industrija nasprotuje načrtom Evropske komisije, da si zagotovi možnost začasne izvzetosti posameznih proizvodov iz novega mehanizma ogljične prilagoditve na mejah – Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM). CBAM, ki je nedavno začel veljati, od uvoznikov izbranih proizvodov – med drugim gnojil, jekla, aluminija in cementa – zahteva plačilo stroškov emisij CO₂, nastalih pri proizvodnji. Namen ukrepa je zaščititi evropske proizvajalce, ki morajo v okviru sistema trgovanja z emisijami plačevati za svoje izpuste, pred cenejšim uvozom iz držav z nižjimi okoljskimi standardi.
Industrija opozarja, da bi morebitna uvedba t. i. »izklopne klavzule«, ki bi Komisiji omogočila začasno izvzetje določenega blaga, ogrozila pravno predvidljivost in naložbene načrte ter oslabila prizadevanja za razogljičenje. Posebno zaskrbljenost so sprožile pobude več držav članic, ki želijo izjeme za gnojila zaradi skrbi glede višjih stroškov za kmete. Predstavniki panog poudarjajo, da CBAM zagotavlja enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu ter spodbuja trgovinske partnerice EU k čistejši proizvodnji. Opozarjajo, da bi omilitev mehanizma odprla vrata nelojalni konkurenci in oslabila signal, da EU dolgoročno ostaja zavezana nizkoogljičnemu prehodu.
Industrija opozarja, da predlagana klavzula o začasni izključitvi iz Mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) deluje kot »Damoklejev meč« nad naložbami v razogljičenje. Laurent Donceel iz združenja Hydrogen Europe meni, da bi takšna negotovost resno upočasnila industrijski prehod in spodkopala verodostojnost mehanizma. Kritični so tudi poslanci Evropskega parlamenta, kjer po ocenah ni večine za oslabitev sistema. Sporna določba (člen 27a), ki bi Komisiji omogočila začasno izvzetje blaga zaradi »resne škode« na notranjem trgu, je po mnenju industrije preohlapna in odpira vrata političnim pritiskom.
Podjetja opozarjajo še, da bi izvzetje iz CBAM pomenilo nadaljnje prejemanje brezplačnih emisijskih kuponov v okviru Sistem EU za trgovanje z emisijami (ETS), kar bi oslabilo cenovni signal za zmanjševanje emisij. Združenja iz jeklarske, cementne, elektroenergetske in vodikove panoge svarijo, da bi takšna negotovost omajala naložbe v nizkoogljične projekte tako v EU kot zunaj nje. Med podjetji, ki že vlagajo v čiste tehnologije, prevladuje opozorilo, da bi morebitna začasna ustavitev mehanizma kaznovala prav tista podjetja, ki so se prva odločila za razogljičenje, ter oslabila spodbude za globalni prehod na čistejšo proizvodnjo.
