Na srečanju evropskih političnih in gospodarskih voditeljev 11. februarja v Antwerpnu je prišlo do javnega razhajanja glede prihodnosti osrednje podnebne zakonodaje EU – sistema trgovanja z emisijami (ETS). Predsednica Evropska komisija Ursula von der Leyen je odločno stopila v bran ogljičnemu trgu, medtem ko sta nemški kancler Friedrich Merz in francoski predsednik Emmanuel Macron opozorila na težave, povezane z visokimi cenami ogljika. V ospredju razprave je bil Sistem EU za trgovanje z emisijami (ETS), ki od leta 2005 ureja približno polovico vseh emisij toplogrednih plinov v EU. Po navedbah Komisije so se emisije v sektorjih, zajetih v sistem, od uvedbe zmanjšale za 39 odstotkov, medtem ko se je gospodarska dejavnost v teh sektorjih povečala za 71 odstotkov. Von der Leyen je poudarila, da ti podatki dokazujejo, da sta razogljičenje in konkurenčnost lahko združljiva cilja.
Razprava se je zaostrila po tem, ko so izvršni direktorji večjih industrijskih podjetij na srečanju pozvali k omilitvi regulacije in znižanju stroškov ogljika. Del gospodarstva namreč meni, da visoke cene emisijskih kuponov ogrožajo konkurenčnost evropskih podjetij in delovna mesta. Predsednica Komisije je ob tem opozorila, da visoke cene energije predvsem izvirajo iz cen zemeljskega plina, ne iz podnebne politike. Po njenem mnenju dolgoročno stabilnost cen lahko zagotovijo le vlaganja v obnovljive vire energije in jedrsko energijo ter zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv.
Nemški kancler Merz je ob burnem aplavzu predstavnikov industrije dejal, da je sistem namenjen zmanjšanju emisij CO₂ in hkratni omogočitvi prehoda podjetij na ogljično nevtralne proizvodne linije. »Če to ni dosegljivo ali če to ni pravi instrument, moramo biti odprti za njegovo revizijo ali vsaj odložitev,« je poudaril. Dodal je, da je boj proti podnebnim spremembam nujen, vendar ne sme potekati na račun industrije in delovnih mest. Če instrument ne deluje, ga je po njegovih besedah treba spremeniti.
Tudi francoski predsednik Macron je v ločenem nastopu opozoril, da Evropa ne sme »ubiti« ETS, obenem pa poudaril, da ne more postavljati ambicioznih podnebnih ciljev, če pri tem dopušča propad svoje industrijske baze. Po njegovem mnenju kombinacija visokih cen energije in stroškov ogljika pospešuje deindustrializacijo, namesto razogljičenja.
ETS od težke industrije, energetskih podjetij, letalskih in ladijskih prevoznikov zahteva plačilo za vsako tono izpustov CO₂ – trenutna cena znaša približno 80 evrov na tono. Cena naj bi spodbujala naložbe v čiste proizvodne procese, energijo in promet. Del emisijskih kuponov podjetja še vedno prejemajo brezplačno, vendar se njihov delež postopno zmanjšuje, s čimer se zvišuje pritisk na zmanjševanje emisij. Cena ogljika v EU je med najvišjimi na svetu. Pred srečanjem v Antwerpnu so voditelji Avstrije in Češke ter izvršni direktor nemškega kemičnega velikana BASF in italijansko poslovno združenje Confindustria zahtevali ukrepe za znižanje cen emisijskih kuponov. V sklepni izjavi predstavnikov industrije je bil izpostavljen poziv k znižanju stroškov energije in ogljika.
Predstavniki okoljskih organizacij so medtem pozdravili obrambo ETS, ki sta jo podala von der Leyen in evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra, a hkrati izrazili zaskrbljenost zaradi vse glasnejših pozivov k oslabitvi sistema. Hoekstra je poudaril, da je odprt za razpravo o izboljšavah sistema, vendar vztraja pri njegovem nadaljevanju. Ob tem je opozoril, da so nekatera podjetja resno vlagala v zeleni prehod, medtem ko so druga zgolj izkoriščala brezplačne kupone brez večjih naložb v razogljičenje.
Von der Leyen in Hoekstra sta napovedala, da bo ena od osrednjih tem prihajajoče reforme ETS, predvidene do julija letos, učinkovitejša porazdelitev prihodkov iz trgovanja z emisijami. Večina teh sredstev se steka v proračune držav članic, manjši del pa financira sklade EU. Po besedah predsednice Komisije se na ravni EU 100 odstotkov teh prihodkov reinvestira v industrijske inovacije, medtem ko države članice za industrijsko razogljičenje namenijo manj kot pet odstotkov sredstev iz ETS. Zato je države članice pozvala, naj povečajo podporo industriji pri prehodu na nizkoogljične tehnologije. O vprašanju bo razpravljala tudi z voditelji držav članic na četrtkovem srečanju, posvečenem konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Razprava v Antwerpnu tako razkriva vse ostrejše napetosti med podnebnimi ambicijami EU in prizadevanji za ohranitev industrijske konkurenčnosti v času visokih energetskih stroškov in globalne gospodarske negotovosti.
