Nov sistem, razvit v sodelovanju med organizacijo Biorepack in University of Pisa, omogoča identifikacijo nebiološko razgradljivih komponent, prisotnih v bioplastiki v količinah, ki presegajo najvišje mejne vrednosti, določene s standardom EN 13432. Študija je bila objavljena v reviji Journal of Analytical and Applied Pyrolysis. Cilj raziskave je zagotoviti učinkovito orodje za odkrivanje prisotnosti polietilena (PE), nerazgradljivega materiala, ki je pri proizvodnji biorazgradljive in kompostabilne plastične embalaže pogosto prisoten nad regulativno določenimi pragovi. Raziskavo je izvedel Oddelek za kemijo in industrijsko kemijo Univerze v Pisi. Na novo razvita metoda, inovativen kemijsko-analitski protokol, je izjemno učinkovita pri preverjanju prisotnosti polietilena, katerega uporaba v embalažnih materialih je v skladu z evropsko zakonodajo dovoljena le do največ 1 %, da se zagotovi ustrezna kompostabilnost in biorazgradljivost bioplastike. Operativno protokol temelji na analitski pirolizi, sklopljeni z masno spektrometrijo, ki omogoča zaznavanje koncentracij PE tudi pod 1 %, skladno z zakonodajnimi zahtevami. To ga uvršča med dragocena orodja tako za industrijski nadzor kakovosti kot za okoljsko spremljanje.
Boj proti nezakonitim praksam v embalažnem sektorju prinaša številne in pomembne okoljske koristi. Strožji nadzor kompostabilnih materialov prispeva k zmanjšanju sproščanja mikroplastike v tla in vode, izboljšuje kakovost komposta, ki se uporablja v kmetijstvu, ter odvrača od neustrezne rabe izrazov »biorazgradljivo« in »kompostabilno«. S tem se varujejo podjetja, ki poslujejo zakonito in v skladu z italijansko ter evropsko zakonodajo.
