Kitajska, kjer potekajo obsežni ekološki inženirski projekti ob robovih ene največjih in najbolj sušnih puščav na svetu, je s sajenjem dreves ustvarila ogljični ponor, ki absorbira več CO₂ iz ozračja, kot ga oddaja, kažejo najnovejše raziskave.
Puščava Taklamakan (znana tudi kot Taklimakan ali Takla Makan) obsega približno 337.000 km², kar jo uvršča med največje puščave na svetu. Obkrožena je z visokimi gorami, ki večino leta blokirajo vlažen zrak, kar vodi v izredno sušne razmere, neprimerne za rast večine rastlin. Kljub temu je Kitajska v zadnjih desetletjih ob robovih puščave vzpostavila nasade dreves in gozdove kot del velikega programa ekološke obnove in preprečevanja razširjanja puščave. Nova znanstvena študija zdaj kaže, da ti sadovi dela niso le krajinsko izboljšali podobe, temveč so začeli ustvarjati merljiv ogljični ponor — območje, ki bolj učinkovito veže ogljikov dioksid, kot ga sprošča. Tak pristop, ki na tako obsežnem območju vključuje velike površine z novimi nasadi dreves in trajnostno upravljanje tal, predstavlja pomemben primer, kako lahko človek usmeri naravne procese za zmanjševanje ogljičnega odtisa in soočanje z globalnimi izzivi podnebnih sprememb.
