Ustavno sodišče je odločilo, da je večina določb novele zakona o varstvu okolja (ZVO-2) iz leta 2021, ki je temeljito prenovila sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO), skladna z ustavo in pravom EU. Protiustavna pa so določila, ki se nanašajo na opredelitev prepovedanih ravnanj in prekrškov, saj zakonski znaki niso dovolj jasno določeni. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v šestih mesecih. Novela je uvedla model ene neprofitne organizacije za vsak tok odpadkov, ki mora biti v lasti proizvajalcev, brez kapitalskih povezav z izvajalci zbiranja in obdelave odpadkov. Uvedla je tudi obvezno skupno izpolnjevanje obveznosti PRO ter dolžnost sklenitve pogodbe med proizvajalci in organizacijo.
Pobudo za ustavno presojo so vložili družba Interzero, njen lastnik, zaposleni ter nekatere družbe, zavezane PRO. Ustavno sodišče je pred končno odločitvijo zaprosilo za razlago Sodišče EU, ki je julija 2024 presodilo, da ureditev ni v nasprotju s pravom EU, ob pogoju vzpostavitve ustreznega regulatornega okvira, nadzora nad monopolnim izvajalcem in procesnih jamstev za preprečevanje pretiranih bremen za proizvajalce.
Ustavno sodišče je poudarilo, da gre pri skupnem izpolnjevanju obveznosti PRO za storitev splošnega gospodarskega pomena, pri kateri ima zakonodajalec široko polje proste presoje. Varstvo okolja in zdravja ljudi kot ustavno dopustna cilja lahko utemeljita posege v svobodno gospodarsko pobudo, lastninsko pravico ter svobodo ustanavljanja in opravljanja storitev, če so ti sorazmerni. Sodišče je pritrdilo tudi zahtevi po nepridobitnem delovanju organizacije, prepovedi kapitalskih in sorodstvenih povezav z izvajalci ravnanja z odpadki ter obveznosti proizvajalcev z večinskim tržnim deležem, da ustanovijo organizacijo. Prav tako ni protiustavna ureditev razlikovanja med ustanovitelji organizacije in pridruženimi proizvajalci, če je zagotovljena enakopravna obravnava.
Za protiustavno pa je sodišče razglasilo del 275. člena, ki proizvajalcem nalaga obveznosti glede ustanovitve organizacije, ker vsebina prepovedanega ravnanja ni dovolj jasno in določno opredeljena, posledično pa tudi določbe o globah ne izpolnjujejo načela zakonitosti. Prehod na novi sistem PRO in prenehanje obstoječih dovoljenj ter pogodb po presoji sodišča ne kršita načela zaupanja v pravo ali varstva legitimnih pričakovanj, če je zagotovljeno razumno prehodno obdobje. Pobudnice po oceni sodišča niso izkazale, da bi jim ureditev povzročila pretirano breme.
