Nagrada za družbeno odgovornost
| Avtorica: mag. Vanesa Čanji |
Nagrada HORUS že več kot petnajst let spremlja razvoj družbene odgovornosti in trajnostnega poslovanja v Sloveniji. Kaj se je v tem času spremenilo, kje so podjetja danes in zakaj ESG ni zgolj administrativna zahteva, temveč pomemben razvojni vzvod? O tem smo se pogovarjali z mag. Anito Hrast, soustanoviteljico in direktorico IRDO – Inštituta za razvoj družbene odgovornosti.
Inštitut IRDO nagrado HORUS podeljuje že od leta 2009 kot Slovensko nagrado za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj. Kakšen trend opažate v tem obdobju?
HORUS – Slovensko nagrado za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj smo decembra 2025 podelili 17-tič zapored, ADRASTOS, tovrstno nagrado za mlade pa tretjič zapored. Z obema nagradama spodbujamo razvoj ozaveščenosti med različnimi ciljnimi skupinami o pomenu družbene odgovornosti in trajnostnosti, nagrajujemo pa predvsem dobre prakse – strateške pristope podjetij k vključevanju ESG vidikov (okoljski, družbeni in upravljalski vidiki) v poslovanje in projekte zanje ter tudi za druge organizacije in mlade.
Kot ste omenili, že več kot 300 podjetij, organizacij in posameznikov je v tem obdobju sodelovalo z nami in več kot 20 podpornih partnerjev. Inštitut IRDO smo ustanovili leta 2004 in od takrat se strokovno ukvarjamo s tem področjem, raziskujemo, razvijamo izdelke, storitve, projekte, svetujemo, izobražujemo, povezujemo različne akterje v družbi na tem področju. Smo člani Zelenega omrežja, CER in še mnogih drugih organizacij ter nacionalna partnerska organizacija CSR Europe za Slovenijo.
Kaj vam natečaj HORUS in nagrajenci povedo o razvoju družbene odgovornosti v Sloveniji?
HORUS in ADRASTOS sta nagradi, s katerimi spremljamo razvoj družbe, zlasti podjetij na tem področju. Ugotavljamo, da je sprejem standardov in zakonodaje na področju trajnostnosti in družbene odgovornosti, torej upoštevanja ESG vidikov (in deloma spoštovanja zakonodajnih zahtev) skozi vse procese, izdelke, storitve podjetij ključnega pomena za inoviranje in širši ter specifičen pogled na ureditev poslovanja podjetja.
Podjetja so v tem obdobju svoje strategije poslovanja že precej spremenila, vedno boljša postajajo, vedno bolj jasni so kazalniki in struktura njihovih trajnostnih poročil in strategij, načrtov.
Kako je na razvoj ESG vplivalo obdobje zadnjih let in nova regulativa?
V letih 2019–2024 se je zgodila nekakšna eksponentna evolucija usklajevanja in rasti področja ESG, ki je prinesla predvsem urejanje tega področja. Čeprav se trenutno vse še zdi zelo kaotično, pa so s sprejemom zakonodaje in uskladitvijo v enotne standarde (obvezne – ESRS in prostovoljne – VSME) za evropska podjetja veliko naredili v smislu zelenega prehoda.
Podjetja sedaj vedo bolj jasno, kakšna struktura poročila je priporočljiva, kateri standardi so glede na velikost zelo uporabni (ESRS, VSME …) in kateri drugi so še na voljo v mednarodnem okolju, ki jih še vedno lahko upoštevajo (SASB, GRI …). Vse to se kaže skozi prijave pri nagradi HORUS.
Največ težav imajo podjetja z množico različnih zakonodajnih aktov, ki med seboj niso usklajeni, to pa jim povzroča veliko frustracij pri delu, ki pa jih bolj ali manj uspešno premagujejo z vključevanjem v različna izobraževanja – tako pri IRDO inštitutu kot pri Zelenem omrežju Slovenije in drugod.
Kolikšen je interes za sodelovanje na natečaju HORUS in kaj podjetjem predstavlja največji izziv?
Na natečaj HORUS je letos prispelo podobno število prijav kot v preteklih letih, kar pomeni okrog 15 prijav letno. Podjetja povedo, da je najtežje prijaviti se za strateško nagrado, saj gre za zbiranje podatkov znotraj podjetja, ki je lahko zamudno delo.
To pa jim koristi, saj imajo potem že dobre osnove za pripravo trajnostnega poročila in prenovo poslovne strategije v bolj trajnostno. Pogosto ugotovijo, da imajo že veliko narejenega, le da teh podatkov še niso zbrali po različnih oddelkih in jih prikazali celovito v skupnem dokumentu, kar trajnostno poročilo oziroma strategija sta.
Ko imajo enkrat že vse zbrano in postavljene temelje, lahko zadeve skozi leta samo še nadgradijo, potem dela ni več toliko. Vloge, prejete na razpis HORUS, so res kakovostno pripravljene, vsi finalisti imajo običajno več kot 70 % vseh doseženih točk, kar kaže, da so na trajnostnost dobro pripravljeni.
Mnogi so lahko zelo ponosni na opravljeno delo, mi pa smo na vse HORUS finaliste in nagrajence zagotovo zelo ponosni in hvaležni, da sodelujejo in tako s svojo dobro prakso delujejo z zgledom za druge.
Kako povezujete družbeno odgovornost z ESG?
Leta 2004 smo se najbolj naslonili na definicijo družbene odgovornosti iz Zelene knjige EU, ki je govorila o tem, da morajo podjetja na prostovoljni osnovi v svoje poslovanje vključevati zavedanje o svojem vplivu na okolje in družbo, zlasti z dobrim odnosom do zaposlenih, okolja, kupcev in dobaviteljev na trgu ter do lokalne skupnosti.
Leta 2010 je ISO organizacija objavila skupno razumevanje in smernice za delovanje na področju družbene odgovornosti – standard ISO 26000:2010 za družbeno odgovornost, ki je res pripomogel k poenotenju razumevanja družbene odgovornosti. Ta standard ni namenjen certificiranju, ampak je uporabljen kot priporočilo za delovanje.
Govori o razumevanju pojmov, zgodovinskem razvoju področja, načelih, ključnih področjih, prepoznavanju družbene odgovornosti in aktiviranju le-te v organizaciji. Velik poudarek daje tudi prepoznavanju ključnih deležnikov in vključevanju le-teh v vse izdelke, procese in storitve organizacije.
Pove pa tudi, da lahko spremenimo samo tisto, na kar vplivamo in toliko, do koder seže naš vpliv. Doda tudi, kako pomembno je načrtovanje, poročanje, preverjanje poročanja, komuniciranje in vključevanje podjetij in organizacij v strokovne pobude ter mreže, kot so v Sloveniji Zeleno omrežje Slovenije, Mreža za družbeno odgovornost pri Inštitutu Ekvilib, članstvo pri IRDO inštitutu, v CER in drugod.
Ključna načela, ki naj bi jih po tem standardu upoštevali, so odgovornost, transparentnost, etično ravnanje, spoštovanje interesov deležnikov, spoštovanje vladavine prava, spoštovanje mednarodnih norm delovanja in spoštovanje človekovih pravic.
Ključna področja delovanja pa so organizacijsko upravljanje, človekove pravice, delovne prakse, skrb za naravno okolje, poštene poslovne prakse, potrošniki ter vključevanje v skupnost in njen razvoj. Torej so razširili iz leta 2004 opredeljena področja in dodali, da so za svoj vpliv odgovorne vse organizacije, ne samo podjetja.
Shema standarda pokaže, da z družbeno odgovornim delovanjem prispevamo k trajnostnemu razvoju.
Ali po vaši oceni obstaja jasna povezava med družbeno odgovornostjo in poslovno uspešnostjo?
Seveda. Dejansko je zeleni prehod urejanje našega poslovanja tako, da ne razmišljamo samo o tem, kaj in koliko bomo ustvarili s svojim poslovanjem, ampak tudi in predvsem kako – na koga bomo vplivali, kdaj in s čim, kateri so negativni vplivi, ki jih povzročamo drugim (okolju, družbi, gospodarstvu), in kako jih lahko zmanjšamo.
Po drugi strani pa se moramo vprašati tudi, kako družba in okolje vplivata nazaj na naše poslovanje in na našo finančno sliko – kakšna so tveganja in kakšne priložnosti za naše poslovanje to predstavlja.
Tako lažje zmanjšamo stroške, smo bolj učinkoviti, najdemo priložnosti za inoviranje poslovanja, lažje pridobimo nove poslovne partnerje, v skupnosti kaj zgradimo in podobno.
Lepa beseda lepo mesto najde, pravijo, dobro poslovanje pa še več uspeha. In dobro poslovanje v skladu z ESG vidiki zares prinese podjetjem nagrade – ne samo v smislu umetniških del in javnih priznanj, ampak predvsem v smislu zmanjšanja stroškov, povečanja poslovnih priložnosti, zmanjšanja tveganj in povečanja ugleda, kar se vse prikaže tudi v končnem poslovnem izidu podjetja ali organizacije.
Že po Feng Shui vemo, da energija teče, če je red v prostoru. ESG upravljanje je neke vrste poslovni Feng Shui in trenutno glavni poslovni trend – in red poslovanja – v Evropski uniji in širše v svetu.
Katere prakse nagrajencev bi po vašem mnenju morale postati standard slovenskega gospodarstva?
Vsekakor bi moral postati standard strateški pristop k upravljanju trajnostnosti v podjetjih. Najprej bi bilo treba zavezati vodstvo k upravljanju področja in k trajnostni zavezi.
V podjetju je treba imenovati ustreznega koordinatorja oziroma pooblaščeno osebo za vodenje področja, ki nato po različnih oddelkih zbere strokovnjake in skupaj z njimi pripravi trajnostno strategijo ter nato tudi poslovno trajnostno poročilo.
Sedaj je praksa namreč takšna, da je celotno poročilo trajnostno – zajema splošne informacije o poslovanju podjetja, oceno dvojne pomembnosti ter predstavitev ESG področij s pomočjo ključnih ciljev, aktivnosti, KPI-jev in kazalnikov iz posameznih standardov, hkrati pa tudi dodatno finančno poročilo, ki potrjuje vsebino poslovanja.
Naši nagrajenci in večina finalistov to že odlično počnejo. Vedno bolj uporabljajo različne standarde, tudi najnovejše, saj so ti osnova oziroma hrbtenica vzpostavljanja reda v podjetju.
Kako pomembno je pri tem vključevanje deležnikov?
Zelo pomembno je vključevanje različnih deležnikov, zlasti pri prepoznavanju pomembnih trajnostnih tem iz vseh treh ESG področij. Ključno je, da podjetja določijo, katere teme so zares najpomembnejše, se nanje osredotočijo in na tej osnovi gradijo poslovno strategijo ter nato tudi poročilo.
Povratna informacija, ki jo pridobimo od deležnikov, je z vidika komuniciranja zlata vredna, saj nam lahko prinese ideje, kako izboljšati in inovirati poslovanje ter kje prihraniti. Prakse nagrajencev HORUS to zelo jasno dokazujejo – in tudi to, da tam, kjer je red, pride tudi uspeh.
Kako podjetja po vaših izkušnjah razumejo novo evropsko ESG regulativo?
Najprej se res zdi, da gre samo za obremenitev. In seveda je – saj moramo nekaj narediti drugače, kot smo delali prej. K temu nas zavezuje zakonodaja, ki je trenutno sicer nekoliko manj stroga, kot je bilo sprva načrtovano, tudi zaradi sprejetih Omnibus paketov, pa tudi dobre prakse drugih podjetij, s katerimi se primerjamo.
Standardi, ki postajajo pri poslovanju vse bolj pomembni, izkazujejo našo urejenost. Zaradi tega poslovni partnerji z nami raje sodelujejo, banke ponujajo ugodnejše pogoje za posojila in podobno.
Podjetja ESG regulativo v osnovi dobro razumejo – zlasti velika podjetja. Manjša nekoliko manj, a je še vedno preveč zmede in premalo časa za študij obsežnih gradiv.
Kako preprečiti, da ESG ne postane zgolj administrativna obremenitev?
Trenutna prizadevanja gredo v smer poenostavitve zakonodaje in medsebojnega usklajevanja različnih regulativ, da bi se ustvarila enotna navodila za poročanje in da bi se zahteve zmanjšale. To je za podjetja sicer zelo dobrodošlo, a hkrati nekoliko zmanjša evropska prizadevanja za učinkovit zeleni prehod.
Težava je tudi v tem, da smo bili že leta 2023 »vrženi« v študij novih evropskih standardov za trajnostno poročanje (ESRS), namenjenih velikim podjetjem. To je zahtevalo precej časa, energije in tudi finančnih sredstev za izobraževanje lastnih strokovnjakov.
V prvotni različici so bili ESRS precej obsežni, danes so na priporočilo mnogih poenostavljeni. Kljub temu predstavljajo dobro osnovo za vzpostavljanje reda in so po mnenju nekaterih celo bolj razumljivi kot prostovoljni standardi za mala in srednje velika podjetja (VSME).
Če na vse to pogledamo s širše perspektive, postane jasno, da ESG ni zgolj obremenitev, temveč odlična naložba v uspešnost podjetja. Administrativne obremenitve zmanjšamo z dobrim izobraževanjem in s pomočjo ustreznih svetovalcev, saj nam znanje omogoča, da vemo, kaj je res pomembno in česa ne smemo administrativno preobremenjevati.
Kako vidite razvoj ESG in družbene odgovornosti v Sloveniji v naslednjih desetih letih?
Razvoj tega področja spremljam že več kot dvajset let. Če smo na začetku šele orali to področje in sejali seme ozaveščenosti in znanja – tako pri IRDO kot pri Zelenem omrežju Slovenije ter Ekvilibu – lahko danes vidimo, da je polje postalo zeleno in da zorijo prvi sadeži.
Vedno več je ponudnikov izobraževanj in svetovanj, saj se je zaradi spremenjene zakonodaje in poslovnih trendov povečalo tudi povpraševanje – in tako bo tudi v prihodnje.
Kakšno vlogo imajo pri tem konkretni projekti in podpora države?
Veseli me, da lahko sodelujemo v projektu ESG Pospešek, ki ga financira Podnebni sklad. Gre za ukrep »Trajnostno poročanje MSP«, ki ga izvajajo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter Slovenski podjetniški sklad preko Gospodarske zbornice Slovenije s partnerji.
Doslej se je usposabljanj v štirih modulih udeležilo že več kot 360 malih in srednje velikih podjetij, nekaterim modulom pa se je še vedno mogoče pridružiti. Kmalu bo objavljen tudi vavčer za sofinanciranje priprave trajnostnih poročil za MSP-je, zato podjetjem svetujem, da ga izkoristijo.
Veliko je na področju trajnostne transformacije slovenskih podjetij naredil tudi Spirit Slovenija, zlasti pri velikih podjetjih, pa tudi številna druga strokovna združenja iz gospodarstva in negospodarstva.
Kaj bi si v prihodnje še želeli na sistemski ravni?
Želim si, da bi bilo področje na ravni države ustrezno regulirano in da bi imeli na nivoju Vlade RS imenovano pristojno službo ali agencijo, ki bi celovito spremljala in urejala področje ESG – ne zgolj delno po posameznih temah.
Slovensko gospodarstvo je bilo doslej zelo napredno, sledilo je svetovnim trendom in upoštevalo številne standarde, zlasti GRI. Zaveda se, da je ESG nova oblika poslovanja – ko se sprašujemo predvsem, kako nekaj naredimo, na koga vplivamo in kakšne posledice ima to za vse nas.
Kako pomembno je, da se zavedanje o ESG razširi tudi zunaj gospodarstva?
V prihodnje se bo moralo zavedanje o pomenu ESG prenesti tudi na negospodarstvo, v vladne institucije in v civilno družbo. Z izobraževanjem in komuniciranjem lahko na tem področju naredimo zelo veliko.
Ko spremenimo zavedanje, lahko spremenimo tudi način delovanja. Spremeniti se je težko, če ne vemo, zakaj bi se. Večja kot je sprememba, več energije potrebujemo, da se nanjo navadimo.
Za konec – kakšno sporočilo bi dali podjetjem in posameznikom?
Nova realnost je tukaj in zdaj – ne samo za podjetja, temveč za vsakega posameznika, ki soustvarja podjetja, organizacije, družine in družbo. Ne gre samo za zeleni ali poslovni prehod, temveč za novo stopnjo zavedanja na Zemlji – za naš celovit pogled na življenje, delo in naravo ter za razumevanje, kako smo vsi med seboj povezani in soodvisni.
Vsak napredek zahteva napor. V tem primeru pomeni predvsem poznavanje in udejanjanje ESG vidikov v praksi. Vsem nam želim veliko razumevanja, poguma in uspeha na tej poti.
