Izzivi na področju zaposlovanja invalidov
| Avtor: Jošt Žagar |
Temeljno pravno podlago ureditve zaposlovanja invalidov v Sloveniji ureja Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI), ki med drugim opredeljuje kvotni sistem ter invalidska podjetja in zaposlitvene centre kot posebni obliki zaposlovanja invalidov. Brezposelnost invalidov spremljajo na Zavodu za zaposlovanje, kjer poudarjajo predvsem pomen kvotnega sistema na stabilnost zaposlovanja invalidov. Tomaž Čučnik, poslovodni sekretar Zavoda invalidskih podjetij Slovenije (ZIPS) za ESG razloži in komentira trenutno ureditev, ki jo primerja tudi z drugimi državami Evropske unije. O izkušnjah pa so spregovorili tudi predstavniki invalidskih podjetij CETIS-GRAF in Arcont IP.
V Sloveniji trenutno vlada splošno pomanjkanje kadrov. V ESG smo že pisali o zaposlovanju tujcev, ki predstavljajo vse večji delež med zaposlenimi. Vsakega od nas pa lahko prizadene invalidnost, ki pomembno vpliva tudi na delovno zmožnost ter vključevanje na trg dela. Število invalidov v evidenci brezposelnih oseb v Sloveniji se že vrsto let znižuje, konec leta 2020 jih je bilo 12.989, stanje ob koncu maja letos pa je znašalo 6.384 oz. 14,7 odstotka vseh brezposelnih. Število zaposlenih invalidov se ne spreminja bistveno, njihovo število se je iz 34.939, kolikor jih je bilo konec leta 2020, do konca leta 2024 rahlo povzpelo na 35.450.
Med koncem leta 2020 in koncem leta 2024 je delež invalidov med brezposelnimi rahlo narasel, in sicer iz 13,96 odstotka na 14,77 odstotka. Veliko nižji pa je delež invalidov med zaposlenimi, ki je v omenjenem obdobju nekoliko upadel iz 4,12 odstotka na 3,77 odstotka.
Na interes za zaposlitev invalidov vpliva več dejavnikov
Lea Kovač z Zavoda RS za zaposlovanje za ESG pojasnjuje, da na stabilnost zaposlovanja invalidov vpliva predvsem kvotni sistem, saj povečan interes delodajalcev za zaposlitev oseb s statusom invalida beležijo že od uvedbe le-tega. »Povečan interes v praksi praviloma pomeni nekoliko večjo pripravljenost delodajalcev za opcijo ‘delovnega preizkusa’ za invalide, na samo realizacijo zaposlitve pa vpliva tudi vrsta drugih dejavnikov, kot so znanja, veščine, motivacija, delovni pogoji, možnost izvedbe organizacijskih in tehničnih prilagoditev …« pojasnjuje sogovornica.
Po izkušnjah ZRSZ bolj kot panožne specifike na zaposlovanje invalidov vpliva organizacijska kultura delodajalca. »Delodajalci so izjemno heterogena skupina, skupni imenovalci v zadevi zaposlovanja invalidov sicer lahko izhajajo iz določenih značilnosti posameznih panog, veliko bolj pa iz organizacijske kulture delodajalca, pripravljenosti na spremembe in prilagoditve delovnih nalog in delovnih mest, stabilnosti in predvidljivosti poslovanja, jasno opredeljenih logističnih in organizacijskih poti, načina komunikacije v delovnem okolju, načinov prevzemanja odgovornosti in pristojnosti za izvedbo posameznih faz dela, zagotavljanje mentorske sheme ipd.«
Po besedah Kovačeve so težave, s katerimi se invalidi soočajo pri zaposlovanju, odvisne od lastnosti posameznika, v večini primerov pa so to pomanjkanje delovnih izkušenj, v povprečju nižja raven izobrazbe, zmanjšana zmogljivost, znižana obremenljivost, manjša odpornost na dejavnike stresa in sprememb v delovnem okolju, motivacija in včasih tudi nerealna pričakovanja. Odvisno od konkretnega delodajalca in pogojev za zasedbo delovnih mest, so težave na strani delodajalcev v večini primerov (ne)stabilnost poslovanja, (ne)pripravljenost na spremembe in prilagoditve delovnega procesa ter tudi tukaj nerealna pričakovanja.
Kakšni programi in spodbude aktivne politike zaposlovanja so na voljo invalidnim osebam? »Brezposelni invalidi se, ob izpolnjevanju drugih pogojev, lahko vključujejo v vse aktualne ukrepe in programe aktivne politike zaposlovanja,« odgovarja Kovačeva in dodaja, da se lahko vključujejo tudi v storitve zaposlitvene rehabilitacije, ki pa so namenjene zgolj brezposelnim invalidom z največ ovirami pri zaposlovanju. »Na podlagi ugotovitev rehabilitacijskega procesa ter ocenjene zaposljivosti so jim ob zaposlitvi na voljo tudi ugodnosti in olajšave iz naslova kvotnega sistema, ki se uveljavljajo pri Invalidskem skladu,« pojasnjuje. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvo za zdravje pa uvajata dve novi (projektni) možnosti, in sicer Podporo pri prehodu mladih invalidov na trg dela ter Poklicno in zaposlitveno rehabilitacijo pri reševanju problematike dolgotrajnih bolniških odsotnosti.
Obe skupini, tako delodajalci kot invalidi, sta izjemno heterogeni, zato je različne osebne izkušnje in zgodbe potrebno interpretirati pazljivo in z občutkom, še poudarja Kovačeva. Na ZRSZ zagovarjajo individualni pristop, stabilne oblike podpore zaposlovanju invalidov, v prvi vrsti pa je spodbujanje proaktivnosti s strani invalidov samih. »Invalidnost ni poklic, zaposlovanje invalidov pa ni dejavnost, potrebno je vlagati v znanja, veščine in kompetence, socialne veščine in prilagodljivost,« je še poudarila sogovornica.
Kvotni sistem za ohranjanje delovnih mest
Poslovodni sekretar ZIPS Tomaž Čučnik navaja Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki je bil sprejet že leta 2004, leta 2006 pa je bil v slovenski pravni red vpeljan kvotni sistem, ki prispeva k zagotavljanju in ohranjanju delovnih mest za invalide. Omogoča torej zaposlovanje posebno občutljive in ranljive skupine delavcev in je še posebej pomembno zaradi preprečevanja diskriminacije invalidov na trgu dela, zaradi njihovih osebnih okoliščin, pri čemer omenja tudi 14. člen Ustave RS. »Ob uvedbi kvotnega sistema je zakonodajalec delodajalcem omogočil odpuščanje invalidov, medtem, ko so bili ti dotlej absolutno zaščitena kategorija,« poudarja. Hkrati s tem pa je uvedel sankcioniranje delodajalcev, ki invalidov ne zaposlujejo, oziroma ne v zadostnem številu in kot protiutež sankcioniranju nedoseganja kvote uvedel nagrajevanje delodajalcev, ki zaposlujejo več invalidov, kot je to predpisano.
Trenutno znaša nagrada za vsakega delavca s statusom invalida, ki ga delodajalec zaposli nad predpisano kvoto, 20 odstotkov minimalne plače mesečno, dodatno pa je za vsakega od teh delavcev lahko oproščen še plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. »Na ta način pridobljena sredstva pa mora porabiti strogo namensko in sicer za subvencioniranje plače zaposlenih invalidov ali prilagajanje delovnih mest, torej pokrivanje dodatnih stroškov, ki izhajajo iz zaposlitve invalida.«
Zavezanec za izpolnjevanje kvote po 1. odstavku 62. člena ZZRZI je vsak delodajalec, ki je pravna ali fizična oseba, registrirana v Republiki Sloveniji, tako v javnem kot v zasebnem sektorju, z najmanj 20 zaposlenimi, zavezanci za kvoto pa niso tuje diplomatsko in konzularno predstavništvo, invalidsko podjetje in zaposlitveni center. »Ocenjujemo, da smo glede najnižjega števila zaposlenih delavcev pri delodajalcih, ki so zavezanci h kvotnemu sistemu zaposlovanja invalidov, primerljivi z drugimi državami članicami EU. Takšno rešitev je zakonodajalec vpeljal v dogovoru s socialnimi partnerji,« merilo za zavezanost komentira Čučnik.
Zaposlovanje invalidov in ohranjanje delovnih mest zanje spodbuja Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS, in sicer tako, da odloča o finančnih spodbudah za delodajalce, ki zaposlujejo invalide oziroma spremlja izpolnjevanje kvote zavezancev za kvoto in odloča o obveznostih delodajalcev, ki predpisane kvote ne dosegajo.
| Leto | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 |
| Vsi zaposleni (31.12.) | 847.279 | 923.590 | 930.232 | 948.539 | 941.366 |
| Vsi zaposleni invalidi (31.12.) | 34.939 | 35.406 | 35.640 | 35.989 | 35.450 |
| Delež invalidov med zaposlenimi (31.12.) | 4,12 % | 3,83 % | 3,83 % | 3,79 % | 3,77 % |
| Vsi brezposelni | 87.283 | 65.969 | 53.181 | 48.353 | 47.038 |
| Vsi brezposelni invalidi | 12.185 | 10.589 | 8.751 | 7.785 | 6.947 |
| Delež invalidov med brezposelnimi (31.12.) | 13,96 % | 16,05 % | 16,46 % | 16,1 % | 14,77 % |
| Število novih zaposlitev brezposelnih invalidov | 2.828 | 3.003 | 2.452 | 2.289 | 2.243 |
Zaposlovanje invalidov v Sloveniji
Višine kvot po dejavnostih določa ESS
Višina kvot po posameznih dejavnostih iz standardne klasifikacije dejavnosti je skladno s tretjim odstavkom 62. člena ZZRZI različna, navaja Čučnik in pojasni: »Višine kvot po dejavnostih predlagajo socialni partnerji oziroma Ekonomsko socialni svet. Višine kvot po posameznih dejavnostih so določene z vladno Uredbo o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov. Kvota je odvisna od dejavnosti delodajalca in je lahko različna, vendar ne more biti nižja od dveh odstotkov in ne višja od šestih. Tako je kvota za posamezne dejavnosti odvisna od števila vseh zaposlenih delavcev in števila zaposlenih invalidov v dejavnosti.«
Če delodajalec ne zaposluje zadostnega števila invalidov, skladno s predpisano kvoto, ima na voljo več možnosti, in sicer se lahko odloči, da bo zaposlil ustrezno usposobljenega brezposelnega invalida. »Namesto zaposlitve invalida lahko delodajalec plača prispevek v poseben sklad za spodbujanje zaposlovanja invalidov. Namen zakona, ki je zapisan v prvem odstavku 2. člena ZZRZI, je zaščita ranljive skupine in povečanje zaposljivosti invalidov oziroma vzpostavitev pogojev za njihovo enakovredno udeležbo na trgu dela z odstranjevanjem ovir in ustvarjanjem enakih možnosti. Zato delodajalci, za katere velja dolžnost zaposlovanja invalidov, lahko izberejo tudi nadomestno izpolnitev kvote, kar je urejeno v 64. členu ZZRZI,« navaja Čučnik. Tako se za izpolnitev kvote šteje tudi sklenitev pogodbe o poslovnem sodelovanju z zaposlitvenim centrom ali invalidskim podjetjem.
Šele v primeru, ko delodajalec kvote ne izpolni z zaposlitvijo invalida ali nadomestno izpolnitvijo kvote, je dolžan mesečno ob izplačilu plač obračunati in plačati v Sklad prispevek za spodbujanje zaposlovanja invalidov v višini 70 odstotkov minimalne plače za vsakega invalida, ki bi ga bil dolžan zaposliti za izpolnitev predpisane kvote, pravi Čučnik in navaja prvi odstavek 65. člena ZZRZI. »Tako je zakonodajalec sam upošteval in določil različne možnosti izpolnitve kvote, prav tako je določitev višine oz. odstotka v okviru kvote pogojil z dejavnostjo in prenesel pooblastilo za določitev višine le-te na Ekonomsko socialni svet in Vlado, kot pravni okvir določitve pa navedel podzakonski akt oziroma Uredbo,« razlaga sogovornik.
Naš sistem je odgovor na potrebe delavcev
Čučnik komentira, da se v Sloveniji lahko pohvalimo s stabilnim zakonodajnim okvirom, ki zagotavlja dober sistem zaposlovanja invalidov in definiranih spodbud saj se je le ta model razvijal več kot 70 let in prav bi bilo, da se ga razvija naprej in dograjuje v smislu zagotavljanja spodbudnega poslovnega okolja in uspešnega delovanja invalidskih podjetij: »Glavna prednost slovenskega sistema je odgovor na potrebe delavcev, ki se soočajo z invalidnostjo. Ker je invalidnost za razliko od ostalih omejujočih osebnih okoliščin s katerimi se srečujejo delavci na trgu dela, trajna ovira, ki je z leti ne ‘prerastemo’ ampak ta le še napreduje, je potreben sistem, ki zagotavlja stalno podporo in ni le trenutna politika, program ali začasni projekt.«
Razvoj modela imamo podrobno definiran v dokumentu Strategija razvoja invalidskih podjetij do leta 2030, ki je bil pripravljen na ZIPS. V strategiji so definirani cilji in aktivnosti, ki so ključni, da bi invalidska podjetja lahko uspešno sledila svoji viziji razvoja in uresničevala svoje poslanstvo. ZIPS deluje kot most med invalidskimi podjetji, državo in širšim družbenim okoljem.
Čučnik razlaga, da kvotni sistem zaposlovanja invalidov, podobno kot v drugih državah članicah Evropske unije, na drugačen način ureja zaposlovanje invalidov kot težje zaposljivih delavcev in jim s tem omogoča vključevanje v delovne procese, s čimer si sami lahko zagotavljajo socialno varnost: »Kvotni sistem zaposlovanja invalidov, torej obvezo delodajalcev, da zaposlujejo določen odstotek invalidov od skupnega števila vseh zaposlenih delavcev, pozna večina držav članic EU.«
| Leto | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 |
| Vsi zaposleni v IP | 11.528 | 11.562 | 11.695 | 11.374 | 11.141 |
| Vsi zaposleni invalidi v IP | 5.865 | 5.981 | 6.026 | 5.884 | 5.736 |
| Vsi zaposleni v zaposlitvenih centrih | 1.023 | 1.087 | Ni podatka | 1.217 | 1.240 |
| Vsi zaposleni invalidi v zaposlitvenih centrih | 752 | 793 | Ni podatka | 907 | 911 |
Zaposleni v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih. Vir: ZIPS
Kako so kvotni sistemi urejeni v drugih državah EU?
Kvotni sistem zaposlovanja invalidov velja za zasebni in javni sektor, zavezanci pa so delodajalci, ki imajo najmanj 15 zaposlenih v Italiji, najmanj 19 zaposlenih delavcev pa je spodnja meja v Nemčiji in Franciji, v Avstriji pa je na primer spodnja meja zaposlenih delavcev pri delodajalcih, ki so zavezanci h kvotnemu sistemu zaposlovanja invalidov 25. Sogovornik navaja razpon kvot od 2 odstotka v Španiji do 7 odstotkov v Italiji. Nekatere države težje invalide upoštevajo v kvotnem sistemu dvojno ali trojno. »Zavezanci h kvotnemu sistemu zaposlovanja invalidov v državah članicah kvote izpolnjujejo od 50 do 70 – odstotno,« odgovarja sogovornik.
Posebne oblike zaposlovanja invalidov
Za invalide, ki se ne morejo zaposliti na odprtem trgu pa so namenjene posebne oblike zaposlovanja invalidov, invalidska podjetja in zaposlitveni centri. »Invalidska podjetja so običajne gospodarske družbe, ki zaposlujejo vsaj 40 odstotkov invalidov, ki se ne bi mogli zaposliti pri običajnem delodajalcu. V povprečju pa teh zaposlujejo preko 50 odstotkov. Invalidska podjetja zaposlujejo približno 12 tisoč delavcev, od tega polovico (težjih) invalidov,« opisuje Čučnik in pojasnjuje, da ne glede na takšno kadrovsko strukturo s pomočjo državnih spodbud enakovredno nastopajo na trgu in zagotavljajo primerna, predvsem pa stabilna in varna delovna mesta za invalide. V zadnjih letih je sicer število zaposlenih invalidov v invalidskih podjetjih nekoliko upadlo, in sicer iz 5.865 konec leta 2020 na 5.736, kolikor jih je bilo v takšnih podjetjih zaposlenih konec lanskega leta.
Zaposlitveni centri so posebna oblika zaposlitve in so ustanovljeni z namenom zaposlovanja najtežjih invalidov, ki imajo posebno odločbo Zavoda RS za zaposlovanje, da so zaposljivi le na zaščitenih delovnih mestih. »Takšna zaposlitev invalida je zaposlitev na delovnem mestu in v delovnem okolju, posebej prilagojenem delovnim sposobnostim in potrebam invalida ter invalidu na takšnem delovnem mestu zagotavlja tudi strokovno podporo,« navaja Čučnik. Zaščitena delovna mesta zagotavljajo predvsem zaposlitveni centri, lahko pa tudi invalidska podjetja, ki takšna delovna mesta posebej opredelijo v svojih aktih. »Zaposlitveni centri zaposlujejo izključno invalide na zaščitenih delovnih mestih ter strokovno osebje. Skupaj zaposlujejo približno 900 najtežjih invalidov ter 300 strokovnih delavcev,« sogovornik navede še nekaj statističnih podatkov. Po podatkih ZIPS je bilo konec leta 2020 v zaposlitvenih centrih zaposlenih 752 invalidov, do konca leta 2024 pa je njihovo število naraslo na 911.
Mentorstvo in prilagojeno delovno okolje
Za pridobitev statusa invalidskega podjetja se po Čučnikovih besedah podjetja odločajo predvsem z namenom, da omogočijo primerno zaposlitev osebam z invalidnostjo, ki jih v drugih podjetjih zaradi pomanjkanja znanja, predsodkov, neznanja ali pa intenzivnosti in drugačne narave dela delovnega mesta težko zagotovijo: »V invalidskem podjetju je vzpostavljeno skrbno strokovno mentorstvo in tako lahko več pozornosti namenijo zagotavljanju bolj varnega in prilagojenega delovnega okolja, vključevanje invalidov v lažje, predvsem pa bolj prilagojene delovne procese njihovi invalidnosti ob hkratni skrbi za njihovo boljšo socialno vključenost.«
Invalidi so po sogovornikovih besedah lahko odlični delavci, če jim omogočimo primerno delovno mesto in spodbujamo k njihovi rasti na področjih, kjer jih lahko dosežejo. »S spoštljivim mentorstvom raste njihova samozavest in zadovoljstvo pri delu ter zavzetost. Dostikrat izražajo neprecenljivo hvaležnost za omogočeno delovno izkušnjo kar se izkazuje tudi skozi njihove delovne rezultate.«
Naši skupni izzivi so v iskanju in usklajevanju potreb delodajalca in pričakovanju ter zmožnosti invalidov, opažajo na ZIPS. »Brezposelni invalidi imajo dostikrat pomanjkanje ustreznih kompetenc in motivacije za njihov razvoj. Tako invalidi, kot tudi delodajalci se soočajo s številnimi predsodki, ki jih je potrebno razrešiti, če želimo, da do zaposlitve sploh pride in da je ta uspešna. Prvi cilj pa je, da mora biti uspešna dolgoročno,« pojasnjuje Čučnik.
Obstoječe bonitete komaj še zadoščajo
V zadnjem času sicer mnogo invalidskih podjetij opozarja, da obstoječe bonitete komaj še zadoščajo za izenačitev položaja invalidskih podjetij s podjetji, ki ne zaposlujejo ranljivih delavcev. »Zahteve trga in konkurenčnosti se v zadnjih letih bistveno zaostrujejo, kar od podjetij zahteva vedno intenzivnejše prilagajanje ter investiranje v tehnološki razvoj in posodabljanje. Invalidska podjetja s svojimi zaposlenimi temu vedno težje sledijo, saj invalidi na svojih delovnih mestih le stežka ustvarijo dovolj dodane vrednosti, da bi zagotovili podjetju možnosti za razvoj in konkurenčnost,« opaža sogovornik.
Mnoga tuja podjetja, ki na področje zaposlovanja invalidov gledajo bolj pragmatično, kot pa domača podjetja, ki ohranjajo visoko stopnjo družbene odgovornosti ne glede na dobičkonosnost, ukinjajo svoja invalidska podjetja, ki so mnogokrat v lokalnem okolju dolga leta zagotavljala delovna mesta generacijam delavcev, opozarja sogovornik. Na ZIPS zato menijo, da bi bilo za vzdrževanje mednarodno primerljivega uspešnega sistema potrebno zagotoviti dodatne vire za namene razvoja invalidskih podjetij in ohranitev njihove konkurenčnosti, če želimo, da ohranijo svojo pomembno vlogo na področju zaposlovanja (najtežjih) invalidov.
Posebna skrb zaposlenim s posebnimi zdravstvenimi potrebami
Eno od invalidskih podjetij je tudi družba CETIS-GRAF, tiskarsko in storitveno podjetje za zaposlovanje invalidov, d.o.o., s sedežem v Celju, ki je del Skupine CETIS, ki obsega 9 družb. »Družba je že leta 1992 na osnovi sklepa vlade pridobila status invalidskega podjetja in je vpisana v Register invalidskih podjetij. Poslovanje družbe obsega proizvodne in pomožne storitve s področja tiskarstva. Konec leta 2024 je družba zaposlovala 27 delavcev; od tega nad 50 odstotkov invalidov,« pojasnjuje mag. Srečko Gorenjak, direktor družbe CETIS-GRAF d.o.o. Pri poslovanju družbe CETIS-GRAF poleg Zakona o gospodarskih družbah in drugih predpisov upoštevajo tudi Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.
Družba po besedah Gorenjaka načrtuje nadaljnjo specializacijo, prestrukturiranje oziroma dopolnitev proizvodnega programa v sodelovanju z nadrejeno in sestrsko družbo: »Nadaljevala bo z zaposlitveno rehabilitacijo invalidov. Skladno s pozitivno zakonodajo in opredeljeno strategijo bo družba še naprej omogočala usposabljanje in zaposlovanje invalidov.«
CETIS-GRAF zagotavlja, da so vsa delovna mesta, oprema in delovni pogoji prilagojeni delovni zmožnosti invalidov, pri čemer sodeluje z medicino dela in strokovnjaki za varnost in zdravje pri delu: »Pri načrtovanju investicij v nove stroje in obnovo prostorov upoštevamo potrebe invalidov ter prilagajamo delovno okolje, da omogočimo njihovo varno in učinkovito delo. Stopnjo invalidnosti določa ZPIZ, delodajalec pa dosledno spoštuje vse omejitve in pravice, ki izhajajo iz odločb o invalidnosti.« Zaposleni so vključeni v preventivne in obdobne zdravstvene preglede. »Posebna skrb se namenja zaposlenim s posebnimi zdravstvenimi potrebami, vključno z invalidi, katerih delovna mesta in oprema so prilagojeni njihovim zmožnostim,« sklene sogovornik.
Z rastjo poslovanja več kot potrojili tudi število zaposlenih
»Podjetje Arcont IP d.o.o. je pridobilo status invalidskega podjetja v letu 2000. Glede na tehnološko opremo in procese v proizvodnji stavbnega pohištva, PVC in ALU oken in vrat ter pripadajočih drugih izdelkov se je takrat ocenilo, da gre za dovolj ugodne delovne pogoje, ki omogočajo delo tudi osebam z zmanjšano delazmožnostjo. V kombinaciji s še ostalimi storitvenimi dejavnostmi oz. delovnimi mesti v strokovnih in drugih službah v podjetju je to bil dovolj velik delež delovnih mest za pridobitev statusa invalidskega podjetja,« ključne razloge, da so se v okviru hčerinske družbe odločili za pridobitev statusa invalidskega navaja mag. Metka Svetec Šooš, vodja področja za kadrovske in splošne zadeve v Arcont IP d.o.o.
Pred 25 leti je podjetje štelo nekaj čez 50 zaposlenih, kakovost izdelkov in storitev sta po besedah sogovornice že kmalu postavila podjetje v sam vrh slovenskih proizvajalcev stavbnega pohištva, kjer se je obdržalo vse do danes: »Obseg poslovanja na programu stavbnega pohištva se je zaradi zaupanja kupcev in dobre prodaje skozi leta povečevalo. Danes izdelamo letno več kot 150 tisoč visokokakovostnih izdelkov v lastni proizvodnji. prav tako smo dodali nove dejavnosti, predvsem lasersko obdelavo pločevin, pripravo elektro kablov za instalacije, urejanje okolice in druge. Število zaposlenih se je več kot potrojilo, enako tudi število delovnih mest za invalide.«
V podjetju težijo k optimalni skladnosti posameznikove delazmožnosti in kompetenc na eni strani ter delovnih pogojev delovnega mesta na drugi strani. »In to zna občasno biti kar velik izziv, ki pa se ga s premišljenim načrtom uvajanja in mentoriranja ter ustreznimi prilagoditvami v procesu da uspešno premagati,« pojasnjuje Svetec Šooševa, kadrovski izzivi zaradi pomanjkanja razpoložljivega kadra na trgu, ki so danes stalnica vseh delodajalcev, pa so po njenih besedah seveda prisotni tudi v invalidskih podjetjih. »Prednosti v poslovanju invalidskega podjetja vidimo v manjši fluktuaciji in dodatnih sredstvih, ki jih lahko namenimo v investicije za razvoj in širitev podjetja oz. nova delovna mesta.«
»Podjetje Arcont IP d.o.o. je ob postopni, preudarni rasti obsega poslovanja vselej usmerjeno predvsem v iskanje priložnosti za ustvarjanje novih delovnih mest za invalide, bodisi znotraj glavnega prodajnega programa bodisi z nadgrajevanjem ponudbe izdelkov in storitev,« razlaga. Posledično je iskanje, zaposlovanje in vključevanje invalidov v njihovo delovno okolje stalnica. Trenutno imajo 170 zaposlenih, zaradi uspešnega poslovanja in rasti obsega poslovanja pa tudi nekaj prostih delovnih mest, kjer poteka iskanje in selekcija kadra.
Pričakujejo posluh države za izzive
Kako ocenjuje trenuten regulatoren okvir glede invalidskih podjetij ter kako spodbude in programe, ki so za invalide na voljo v okviru aktivne politike zaposlovanja države? »S trenutno regulativo smo zadovoljni in upamo, da tako ostane tudi v prihodnje,« odgovarja in dodaja, da si v povezavi z morebitnimi spremembami pogojev poslovanja invalidskih družb ne želijo enostranskih odločitev s strani države. »S tem v zvezi zato pričakujemo posluh države za izzive invalidskih podjetij in vključenost v presojo smiselnosti in upravičenosti kakršnihkoli zakonskih sprememb,« pojasnjuje.
Če je delovno mesto ustrezno, invalidne osebe po izkušnjah Svetec Šooševe pri delu nimajo posebnih izzivov oz. nič kaj drugačnih od vseh ostalih delavcev. »Na samem trgu dela pa opažamo, da se nemalokrat izgubijo zaradi pomanjkanja samozavesti, izgubijo voljo, rabijo zunanjo spodbudo in strokovno podporo nekoga, ki jim pokaže druge možnosti, priložnosti za nadaljnjo delovno aktivnost navkljub zmanjšani delazmožnosti.«
Sogovornica pojasnjuje, da v svoje procese permanentno vgrajujejo sodobne prakse na področju organizacijske kulture, managementa kadrov, voditeljstva, ugodnega delovnega okolja in se vsa leta trudijo biti ne samo konkurenčen ponudnik stavbnega pohištva na trgu, pač pa tudi konkurenčen delodajalec. »Zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih vidimo kot predpogoj za to, da lahko na trg ponudimo najboljše izdelke in storitve. Zadovoljstvo zaposlenih in strank redno spremljamo. Stalno pridobivanje povratnih informacij in iskanje priložnosti za izboljšave je ključen del naše strategije za doseganje poslovnih ciljev razvoja in rasti. Status invalidskega podjetja pa je ob tržni in razvojni usmerjenosti dodaten dokaz, da ima podjetje Arcont IP d.o.o. v svoje principe delovanja vgrajeno tudi trajnostno in družbeno odgovorno naravnanost.«
