Poliester ostaja prevladujoče vlakno v svetovni tekstilni industriji, saj predstavlja skoraj 60 odstotkov vseh uporabljenih materialov. Njegova široka uporaba je tesno povezana z modelom hitre mode in nizkimi cenami, vendar hkrati prinaša pomembne okoljske in zdravstvene izzive, piše Trellis.
Ker je poliester izdelan iz fosilnih goriv, pomembno prispeva k emisijam toplogrednih plinov in onesnaževanju z mikrovlakni, ki se sproščajo med nošenjem in pranjem oblačil. Kljub zavezam številnih blagovnih znamk prehod na reciklirani poliester napreduje počasi, pri čemer večina recikliranega materiala še vedno izvira iz plastenk, ne pa iz odpadnega tekstila.
V ospredje vse bolj stopa problem mikrovlaken, saj nekateri podatki kažejo, da lahko reciklirani poliester sprošča celo več mikroplastike kot novi material. Hkrati se razvijajo t. i. krožne rešitve, ki omogočajo recikliranje tekstila v tekstil, a te za zdaj še niso razširjene v industrijskem obsegu.
Zanimanje vlagateljev za »krožni poliester« narašča, regulatorni okvir pa se krepi predvsem v EU in ZDA, čeprav zaenkrat še ne omejuje same proizvodnje sintetičnih vlaken. Ob tem inovatorji raziskujejo alternative poliestru iz nafte, med drugim materiale iz zajetega CO₂, rastlinskih surovin in odpadnega tekstila.
Strokovnjaki opozarjajo, da nobena rešitev ni brez kompromisov, zato bo prihodnost poliestra odvisna od kombinacije regulacije, tehnoloških inovacij in zmanjšanja čezmerne proizvodnje oblačil.
