Začela je veljati novela zakona o izenačevanju možnosti invalidov, ki prinaša jasnejša pravila glede dostopnosti objektov v javni rabi.
Zakon natančneje določa postopke za ugotavljanje prekrškov in višino glob v primerih, ko objekti niso ustrezno prilagojeni osebam z invalidnostmi. Hkrati opredeljuje zahteve za prilagoditev objektov in zunanjih ureditev ter poenostavlja postavitev zunanjih dvigal pri že obstoječih stavbah.
Novela vzpostavlja tudi pravno podlago za nadzor, saj bo gradbena inšpekcija po novem pristojna preverjati, ali so prilagoditve dejansko izvedene. Spomnimo, da je že zakon iz leta 2010 določil obveznost prilagoditve obstoječih objektov v javni rabi, rok za izvedbo pa se je iztekel decembra lani.
Prilagoditve vključujejo tako gradbene posege kot tudi uporabo tehničnih rešitev, kot so zvočna in svetlobna signalizacija, dostopne informacije in druge ustrezne prilagoditve. Namen je zagotoviti, da so invalidom omogočene vse storitve, ki se izvajajo v objektih v javni rabi, ter da do njih lahko samostojno dostopajo.
Posebna pozornost je namenjena tudi zunanji ureditvi in notranji dostopnosti objektov, vključno z zagotovljenimi parkirnimi mesti za invalide, dostopnimi vhodi, povezavami med nadstropji, prilagojenimi sanitarijami ter elementi za varno uporabo objektov za slepe in slabovidne. Predvidena je tudi vsaj ena točka ali prostor, kjer je s pomočjo tehnologije omogočena nemotena komunikacija za gluhe in naglušne.
Za izvedbo prilagoditev so odgovorni lastniki objektov oziroma upravljavci državnega ali občinskega premoženja. Izjema velja v primerih, ko prilagoditev tehnično ni izvedljiva, bi pomenila nesorazmerno breme ali bi posegla v bistvene lastnosti objekta. Takšne okoliščine morajo biti ustrezno utemeljene in dokumentirane.
Če gradbeni inšpektor ugotovi neskladnosti, lahko odredi izvedbo prilagoditev v določenem roku. Za kršitve so predpisane globe v razponu od 250 do 40.000 evrov.
