Pravo kot sooblikovalec energetske tranzicije
| Avtorica: mag. Klementina Zapušek |
Evropska unija je vstopila v ključno obdobje preoblikovanja svojega energetskega sistema. Novi zakonodajni svežnji, ki urejajo energetsko učinkovitost, obnovljive vire, trg vodika, veleprodajne energetske trge in kibernetsko varnost, postavljajo pravo v središče energetske tranzicije. Na letošnjem dogodku Energetika in pravo ’25 so predstavniki države, pravne stroke in energetskih podjetij soglasno poudarili, da je pravni okvir tisti, ki bo v prihodnjih letih določal tempo razvoja in konkurenčnosti energetskega sektorja.
Energetska učinkovitost: od možnosti do obveznosti
Mag. Erik Potočar, vodja sektorja za učinkovito rabo energije na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, je izpostavil, da energetska učinkovitost ni več stvar izbire, temveč zakonska dolžnost. Novi evropski direktivi o energetski učinkovitosti in o energetski učinkovitosti stavb prinašata jasna pravila o dokazovanju prihrankov energije in obvezno uvajanje pametnih sistemov v stavbe. Digitalni potni listi za stavbe bodo postali ključno orodje za preglednost in sledljivost prenov, s čimer bo omogočena hitrejša modernizacija stavbnega fonda. Poudaril je, da bodo tisti, ki bodo pravočasno razumeli zakonodajne zahteve, postavili standarde za energetsko prihodnost.
Obnovljivi viri energije: pospešeni postopki in predvidljivost za investitorje
Dr. Tomislav Tkalec, vodja sektorja za obnovljive vire energije na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, je predstavil zakonodajne spremembe na področju obnovljivih virov energije, ki bodo vplivale na vse segmente energetike – od industrije in prometa do stavb ter samooskrbe. Nova pravila uvajajo pospešene postopke umeščanja projektov v prostor, prenovljene podporne sheme in večjo pravno predvidljivost.
Evropska sodna praksa: pravo energetske solidarnosti v praksi
Dr. Damjan Kukovec, sodnik na Splošnem sodišču Evropske unije, je poudaril, da sodna praksa EU pomembno sooblikuje energetsko pravo in krepi pomen načela energetske solidarnosti iz 194. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Primer OPAL je postal precedens pri razumevanju pravične porazdelitve zmogljivosti v plinskih omrežjih, medtem ko Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev, ACER, krepi svojo vlogo pri čezmejnem nadzoru nad operativno varnostjo in prostim pretokom električne energije znotraj EU. Na pomenu pridobivata tudi varstvo potrošnikov in zaščita ranljivih odjemalcev.
Nova pogodbenost v energetiki
Odvetnik Andraž Jadek iz Odvetniške pisarne Jadek & Pensa je opozoril, da novela Zakona o oskrbi z električno energijo bistveno spreminja pogodbeno razmerje med dobavitelji in odjemalci električne energije. Uvaja strožja pravila za pogodbe s fiksno ceno, hitrejše postopke menjave dobaviteljev in jasnejše pogoje odpovedi pogodb, s čimer krepi položaj odjemalcev in povečuje konkurenčnost trga. Izpostavil je, da pravo postaja enako pomembno orodje energetske tranzicije kot tehnologija in finance.
REMIT II in preglednost veleprodajnih trgov
Predstavnik Agencije za energijo, Blaž Špegelj, je izpostavil, da nadgradnja Uredbe (EU) 2011/1227 (REMIT) z novo Uredbo (EU) 2024/1106 (REMIT II) pomeni enega najpomembnejših premikov pri regulaciji energetskih trgov. REMIT II razširja definicijo manipulacije trga in notranjih informacij, krepi pristojnosti ACER-ja za preiskave čezmejnih primerov ter uvaja strožje sankcije za kršitve. Poseben izziv bo v prihodnosti predstavljalo hitro razvijajoče se trgovanje z vodikom in algoritmično trgovanje, ki bosta zahtevala posodobljene nadzorne mehanizme in tesnejše sodelovanje med regulatorji.
Vzpostavitev trga vodika v EU
Uredba (EU) 2024/1789 o notranjem trgu plina iz obnovljivih virov, zemeljskega plina in vodika ter Direktiva (EU) 2024/1788 o skupnih pravilih notranjega trga plina iz obnovljivih virov, zemeljskega plina in vodika vzpostavljata temelje za evropski trg vodika. Mag. Tina Galič, vodja pravne službe pri podjetju Plinovodi d.o.o., je pojasnila, da nova pravila omogočajo pregledno načrtovanje in pravičen dostop do infrastrukture ter skupna pravila za delujoč notranji trg vodika.
Kibernetska varnost – nevidni steber energetske varnosti
Dr. Luka Martin Tomažič z Univerze Alma Mater Europea je opozoril na naraščajoče grožnje kibernetskih napadov na energetsko infrastrukturo. Kot odziv nanje evropska Direktiva o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji (direktiva NIS2) uvaja za energetski sektor strožje varnostne standarde, obvezno poročanje incidentov v 24-ih urah in visoke globe. Ker več slovenskih zakonov to področje delno ureja, Tomažič opozarja na razdrobljenost pravnih določb in dodaja: »Ko preprečimo škodo zaradi kibernetskih napadov, se to ne vidi na bilancah, a rešuje odjemalce pred temo.«
Pravno usklajevanje kot pogoj za razvoj omrežij
Na strokovnem omizju »Aktualni pravni izzivi omrežij in obnovljivih virov« sta Blaž Košorok (ELES) in dr. Rajko Pirnat (Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani) opozorila na potrebo po poenostavitvi postopkov umeščanja energetskih objektov v prostor, reševanju služnostnih zapletov ter večji usklajenosti med razvojnimi cilji omrežij in pravnimi postopki.
Drugo omizje »Kako ujeti priložnosti nove zakonodaje in vizija za naprej?« pa je poudarilo, da pravo ni ovira, temveč pospeševalec energetske tranzicije.
Energetska tranzicija kot tudi pravni proces
Energetska tranzicija torej ni več zgolj tehnološki ali finančni projekt – postaja tudi pravni proces. Tudi pravo tako postaja orodje, ki vpliva na tempo in kakovost preobrazbe evropske energetike.
