E mobilnost
| Avtorica: mag. Marjetka Raušl Lesjak |
Elektrifikacija voznih parkov postaja eden ključnih vzvodov za uresničevanje podnebnih ciljev, prilagajanje regulativi in ohranjanje konkurenčnosti. Evropski zeleni dogovor, uredba AFIR o infrastrukturi za alternativna goriva in zahteve po zeleni javni nabavi ustvarjajo okvir, v katerem bodo podjetja morala zmanjševati emisije v prometu. Ne le zaradi skladnosti z zakonodajo, temveč tudi zaradi pričakovanj kupcev in partnerjev.
Skupina Pošta Slovenije, ki kontinuirano posodablja svoj vozni park – ta šteje že okoli 3.500 vozil – poroča, da je »delež čistih vozil, torej vseh vozil, ki ne ustvarjajo ogljičnega odtisa, 25 %«, ter dodaja, da ima največji vozni park električnih vozil v državi. Elektrifikacijo jasno opredeljuje kot enega ključnih ukrepov za dosego cilja postati podnebno nevtralno podjetje do leta 2050.
Podobno razmišljajo v Telekomu Slovenije, kjer poudarjajo, da so lastniki enega največjih voznih parkov v Sloveniji in da načrtno in premišljeno povečujejo delež električnih vozil v voznem parku, predvsem ob naravnih menjavah, kjer je to stroškovno in operativno smiselno. Vmesni korak predstavlja spodbujanje trajnostnih oblik mobilnosti, kot je souporaba vozil prek zunanjih ponudnikov.
Za trgovca, kot je Spar Slovenija, pa je elektrifikacija del širše trajnostne agende. V vozni park spletne trgovine SPAR Online so tako dodali električno dostavno vozilo, ki »brez hrupa in z manj škodljivimi emisijami zagotavlja dostavo naročil po Ljubljani«.
Na strani energentov je e mobilnost vse bolj pomemben steber poslovanja. V Petrolu ugotavljajo, da razvoj novih rešitev na področju elektromobilnosti in storitev mobilnosti predstavlja pomemben steber Petrolovega trajnostnega in inovativnega poslovanja. Družba se osredotoča na dva segmenta: na eni strani na vzpostavitev, upravljanje in vzdrževanje infrastrukture za polnjenje električnih vozil ter zagotavljanje storitve polnjenja, na drugi pa na storitve mobilnosti, kot so poslovni najem, elektrifikacija voznih parkov ter storitev upravljanja voznih parkov.
Pri vseh teh primerih je skupni imenovalec jasen: vozila sama po sebi niso dovolj. Infrastruktura za polnjenje – z vsemi prostorskimi, energetskimi, digitalnimi in organizacijskimi razsežnostmi – postaja ključen dejavnik uspešne in smiselne elektrifikacije.
Zagotoviti dovolj polnilne infrastrukture
Eden največjih sistemskih izzivov pri e mobilnosti je, da število električnih vozil raste hitreje kot zmogljivost in kakovost polnilne infrastrukture. Po podatkih Društva e mobilnost Slovenija je število javnih polnilnic pri nas že preseglo 2.900, pri čemer je »vse več ultrahitrih postaj (150 kW+), ki omogočajo polnjenje v manj kot 30 minutah« (vir: https://dems.si/ocenjevanje-javne-polnilne-infrastrukture-v-letu-2025-ver-3-0/). Kljub temu ostajajo izzivi neenakomerne razporeditve, omejene moči na mnogih lokacijah in pomanjkljive pokritosti tranzitnih koridorjev.
Slovenija ima razmeroma dobro razvejano mrežo javnih AC polnilnic, med drugim tudi zahvaljujoč največjim ponudnikom, kot je Petrol, ki ima v Sloveniji najobsežnejšo javno polnilno infrastrukturo – že več kot 1.100 polnilnih mest v regiji (to zajema predvsem Slovenijo in Hrvaško). Toda prav Petrol opozarja, da je treba mrežo nadgrajevati v smeri ultra hitrih polnilnic z močjo polnjenja 350 kW, izgradnjo polnilnic za tovorna vozila in manjšimi polnilnimi parki na avtocesti ter ob nakupovalnih centrih.
Na sistemski ravni je družba ELES eden ključnih akterjev, saj edina v Evropi opravlja vlogo kombiniranega operaterja prenosnega in distribucijskega omrežja. Poleg obeh koncesij pričakuje še tretjo, za zagotavljanje in upravljanje podporne infrastrukture ter priključnih zmogljivosti v polnilnih parkih visokih moči za hitro polnjenje skupne izhodne moči vsaj 3 MW. V ELES-u pojasnjujejo, da bo njihova vloga »v vzpostavitvi podporne infrastrukture (denimo zadostne priključne moči), ne pa v gradnji same polnilne infrastrukture«, s čimer bodo »naredili bistven korak k elektrifikaciji in predvsem očiščenju prometnega sektorja, ki je najbolj z izpusti obremenjen sektor«.
Za podjetja to odpira pomembno strateško vprašanje: v kolikšni meri se zanašati na javno mrežo in v kolikšni meri vlagati v lastno infrastrukturo. Pošta Slovenije je denimo vzpostavila 98 lastnih polnilnic, ki so nameščene na večjih poštnih enotah in logističnih centrih, kar je osnova za zanesljivo polnjenje vozil, ki se vračajo na izhodiščno lokacijo, javna polnilna infrastruktura pa le dopolnjuje te potrebe. V Telekomu Slovenije so šli v kombinirani pristop: »Uporabljamo kombinacijo lastnih in javnih polnilnic, kar nam omogoča fleksibilnost pri polnjenju vozil.«
Razvoj lastne polnilne infrastrukture pa ni zgolj tehnično vprašanje nabave polnilnic. Družba ELES v konceptu E8 poudarja pomen pametnih zasebnih polnilnic, ki omogočajo vodeno polnjenje: »Analize kažejo, da bodo lastniki e-vozil več kot 80 odstotkov vsega polnjenja opravili na pametnih zasebnih polnilnicah pred svojimi domovi ali na parkiriščih pred službami, ko vozila dalj časa niso v uporabi.« Počasno, vodeno polnjenje, prilagojeno viškom proizvodnje iz sončnih elektrarn, je »cenovno najugodnejše in ima tudi največ dobrobiti za elektroenergetski sistem.«
V ELES-u zato svetujejo, da naj delodajalci povečajo prisotnost pametnih polnilnic za dolgotrajno polnjenje na parkiriščih, kjer zaposleni parkirajo svoje avtomobile v delovnem času. Podjetjem neposredno priporočajo: »Za zagotavljanje stabilne možnosti polnjenja e-vozil v voznih parkih podjetij je najbolj priporočljivo, da si podjetja vzpostavijo lastno mrežo pametnih polnilnic za dolgotrajno polnjenje. Ko se podjetja odločajo za investicijo v polnilno infrastrukturo, je pomembno, da izberejo tako imenovane pametne polnilnice.«
S tem se polnilne postaje iz logističnega vprašanja »kje se bomo polnili« premikajo v jedro energetskega upravljanja podjetij: vplivajo na porabo energije, višino omrežnine, možnost vključevanja v trge prožnosti in na zmožnost podjetja, da svojo trajnostno strategijo podpre z realnimi operativnimi podatki.
Polnjenje tovornih in dostavnih vozil
Čeprav je največji del današnje električne flote v Sloveniji še vedno v segmentu osebnih in lahkih dostavnih vozil, je konsenz med podjetji in energetskimi deležniki jasen: težki in dostavni promet bo v naslednjih letih najzahtevnejši segment elektrifikacije.
V Pošti Slovenije so to izrecno izpostavili: »Če smo do sedaj več poudarka namenjali elektrifikaciji ultralahkih in lahkih dostavnih vozil, se bomo v naslednjih letih več posvečali elektrifikaciji tovornih vozil (kombiji in težja tovorna vozila), saj je implementacija slednjih veliko bolj kompleksen proces.« Izpostavljajo ravnotežje med poslovnim procesom, zahtevami strank, visoko ceno vozil, zahtevami polnilne infrastrukture in omejitvami odjemnih moči. V bližnji prihodnosti načrtujejo tudi nabavo prvega e-tovornega vozila za potrebe izvajanja linijskih prevozov in dostave paketnih pošiljk.
ELES poudarja, da je »trenutna pokritost [polnjenja tovornih vozil in avtobusov] zelo omejena, zato mora biti do leta 2030 vzpostavljena celovita mreža javno dostopnih postaj za polnjenje teh vozil, in sicer v okviru TEN-T omrežja, v urbanih vozliščih ter na zasebnih lokacijah (logistični centri, skladišča).« Regulativa AFIR zahteva, da država vsako leto prilagaja število in moč javno dostopnih polnilnih postaj rasti električnih vozil, pri čemer gre za moči minimalno 4,2 MW na vsaki strani AC na vsakih 60 km.
A ravno pri teh močnih polnilnicah je niz izzivov: trenutno je tako v Sloveniji kot v tujini največji izziv dobiti zadostne priključne zmogljivosti; visoka cena priključne moči, ki je ponudniki polnjenja niso pripravljeni plačati za tako majhen odjem, kot je sedaj; in težavno iskanje lokacij, kjer se prekrivajo prometne poti, dovolj zmogljivo omrežje in prostorske ter okoljske možnosti.
Petrol je skupaj s partnerji v ta segment že vstopil. Na avtocestnem prodajnem mestu Lukovica so zgradili prvi polnilni park velikih moči, ki vključuje 3 polnilnice, vsaka s skupno močjo do 300 kW in 2 polnilnima mestoma za lahka električna vozila (LDV) ter dve polnilni mesti z močjo 350 kW, namenjeni predvsem tovornim električnim vozilom (HDV). Po njihovih navedbah gre za »prvi kombinirani polnilni park ob avtocesti v Sloveniji, ki hkrati omogoča hitro polnjenje osebnih in tovornih električnih vozil ter zagotavlja polnjenje najmanj osmih vozil hkrati.« Podobne polnilnice za tovornjake so postavili še na prodajnih mestih Ivančna Gorica in Arnovski gozd.
Ob avtocestah in v logističnih središčih bo v prihodnje nujna tudi uvedba standarda MCS (Megawatt Charging System) za težka vozila. Pošta Slovenije opozarja, da novi standard polnjenja težkih tovornih vozil (MCS, ki ni združljiv s klasičnim CCS2) predstavlja dodatni izziv, saj zahteva ustrezno načrtovanje polnilnic, ki bodo sočasno podpirale različne generacije priključkov in protokolov.
Del rešitve bo nujno tudi nočno polnjenje v podjetjih. Tam, kjer logistika omogoča, se bodo e tovornjaki in kombiji polnili ponoči na AC ali DC polnilnicah nižjih moči, medtem ko bo tranzitno megavatno polnjenje na avtocestah in glavnih koridorjih dopolnjevalo to osnovo. V praksi to pomeni, da bodo logistična središča, skladišča in večji obrati morali postati tudi energetska vozlišča, ki bodo vnaprej rezervirala zadostno priključno moč ter jo povezala s sončnimi elektrarnami in hranilniki.
Pametno upravljanje polnjenja
Električna mobilnost ni le zamenjava pogonskega sklopa, ampak na zelo konkreten način poseže v energetski management podjetja. Kadar večje podjetje vzpostavi desetine ali stotine polnilnih mest, lahko napačno upravljanje polnjenja kmalu povzroči visoke stroške konične moči, omrežnine in potencialne omejitve distribucijskega omrežja.
Telekom Slovenije se tega zaveda in že danes deluje preventivno. Čeprav večjih izzivov pri polnjenju še ne zaznavajo, napovedujejo, da bo »obvladovanje stroškov električne energije v času konic ključni izziv – predvsem zaradi hitrih polnilnic in želje po polnjenju v delovnem času, ko so cene elektrike najvišje.« V ta namen načrtujejo »pametno upravljanje polnjenja (dinamično uravnavanje moči), omejevanje moči polnilnic, uporabo hranilnikov energije ter optimizacijo urnikov polnjenja glede na tarife«. Hkrati preučujejo »integracijo sončnih elektrarn in baterijskih sistemov za zmanjšanje vršnih obremenitev ter sodelovanje v programih prilagajanja odjema (demand response), kar omogoča dodatne prihranke in stabilnost omrežja«.
V praksi to pomeni digitalizacijo polnilne infrastrukture. V Telekomu so »uvedli pametno upravljanje polnjenja z dinamičnim omejevanjem moči in optimizacijo urnikov glede na tarife« ter vpeljali standard OCPP za centralno upravljanje polnilnic. Polnilnice uporabljajo ne le za lastne potrebe, ampak tudi kot storitev: »Nudimo možnost polnjenja obiskovalcem in zaposlenim (imamo vzpostavljen ločen obračun: za lastne potrebe in za plačilo)«.
Podobno razmišljajo pri ELES-u, kjer opozarjajo, da bo za zanesljivo oskrbo e vozil in stabilno delovanje omrežja treba »zgraditi čim več pametne zasebne polnilne infrastrukture, ki bo sposobna upravljati moč polnjenja, povečati polnjenje v najbolj ugodnih urah in posredno preprečiti ekscesna polnjenja vozil v urah, ko v sistemu stabilnost zagotavljajo dragi viri, kot so denimo plinske elektrarne«. Tak način polnjenja »bo omogočil najbolj prijazno uporabo e vozil, ker bodo napolnjena že ob pričetku vožnje, hkrati bo spodbujal boljše izkoriščanje obnovljivih virov energije in omejil porabo električne energije v času največjih obremenitev omrežja, bodisi doma bodisi v službi«.
Petrol v svoji strategiji e mobilnosti izpostavlja integracijo polnilnic »v pametne energetske ekosisteme, pri čemer se spodbuja uporaba obnovljivih virov in krožno gospodarstvo«. Njihove javne polnilnice so »napajane izključno z energijo iz obnovljivih virov, predvsem sonca in vetra«, v prihodnje pa bo »pomembno vlogo igral tudi nadaljnji razvoj baterijskih hranilnikov in optimizacija celovitega upravljanja z energijo na posameznih lokacijah«.
Za podjetja to pomeni, da morajo polnilnice obravnavati kot del lastnega energetskega sistema. Pametno upravljanje obremenitev, integracija z lastno sončno elektrarno, baterijskim hranilnikom in sistemom za upravljanje energije (EMS) omogoča:
- optimizacijo porabe v času nizkih tarif,
- zmanjšanje vršnih moči in s tem stroškov omrežnine,
- dokazljivo zmanjševanje ogljičnega odtisa.
V prihodnosti bo temu dodan še element V2G (Vehicle to Grid). ELES ga vidi kot nujno rešitev: »V2G vidimo kot rešitev prihodnosti in bo nujna za obvladovanje elektroenergetskih sistemov.« Osnovna logika je, da se vozila polnijo, ko je električne energije preveč, in ponujajo prožnost, ko je ta draga in redka. A do tega bo prišlo le, če bodo poslovni modeli zagotovili dovolj konkretne koristi za podjetja in voznike.
Standardizacija in interoperabilnost
Vprašanje vtičnic, protokolov in plačilnih sistemov se marsikomu zdi tehnična podrobnost, a je za podjetja z mešanimi flotami in razpršenimi lokacijami izziv.
Pošta Slovenije opozarja, da »kompatibilnost vozil in polnilnic predstavlja tehnični izziv, ki pa bi bil v primeru večjega deleža polnjenja vozil na javnih polnilnih mestih bistveno večji«. V praksi se največkrat srečujejo z izzivi »iz naslova moči polnjenja. Določeni tipi električnih vozil ne podpirajo polnjenja na 22 kW polnilnicah, kar zahteva ustrezno organizacijo procesa polnjenja vozil.« Pri načrtovanju infrastrukture zato veliko pozornosti namenjajo »komunikacijskim protokolom polnilnic, novim standardom polnjenja težkih tovornih vozil (MCS, ki ni združljiv s klasičnim CCS2) ter tehnični kompatibilnosti vozil in polnilnic (standardi priključkov in komunikacijskih protokolov).«
Telekom Slovenije se z vidika interoperabilnosti osredotoča predvsem na programski del. Z uporabo standarda OCPP omogočajo centralno upravljanje različnih polnilnic na skupni platformi, kar omogoča nadzor nad porabo, zaračunavanjem in vključevanjem novih lokacij brez popolne zamenjave sistema.
Na strani javne infrastrukture ima pomembno vlogo Petrol, ki poudarja pomen roaminga in gostovanja: »Pomemben del strategije je tudi krepitev partnerstev v gostovanju, s katerim bomo uporabnikom omogočali polnjenje na širši mreži polnilne infrastrukture po Evropi.« Njihova mobilna aplikacija OneCharge deluje kot enotna vstopna točka, ki omogoča »zemljevid vseh polnilnic, iskanje najbližjih polnilnic, polnjenje avtomobila in plačevanje na enem mestu«, medtem ko prilagodljivi paketi (Brezskrbni, OneCharge) naslavljajo različne vzorce rabe.
Petrol podjetjem in občinam omogoča, da postanejo tudi sami ponudniki storitev polnjenja, pri čemer »naročnik določa, kdaj, komu in kako se zaračunava storitev polnjenja«, polnilnice pa se lahko vključijo v »evropsko roaming mrežo (gostovanje) in Petrolov zemljevid javnih polnilnic«.
Za podjetja to pomeni, da morajo pri načrtovanju polnilne infrastrukture razmišljati dlje od današnjih vozil in priključkov. Potrebno je:
- upoštevati razvoj prihodnjih standardov (npr. MCS za težka vozila),
- zagotoviti odprte komunikacijske protokole in povezljivost (OCPP, integracija z EMS in sistemi upravljanja flot),
- izbrati rešitve, ki omogočajo transparentno in poenoteno obračunavanje – tako znotraj podjetja (zaposleni, obiskovalci, vozni park) kot v odnosu do strank in partnerjev.
Kaj lahko podjetja pridobijo
Ob vseh izzivih pa podjetja, ki elektrifikacijo voznega parka obravnavajo kot strateško naložbo, poudarjajo tudi zelo konkretne koristi.
Pošta Slovenije navaja, da prehod na električna vozila »ni le trend, ampak strateška naložba v bolj trajnostno, brezogljično in stroškovno učinkovito prihodnost.« Z vidika trajnosti elektrifikacija takoj zmanjša ogljični odtis iz naslova obsega 1, kar vpliva na kakovost zraka in življenja, zlasti v mestnih središčih. Z ekonomskega vidika poudarjajo, da se »začetna investicija v nakup in vzpostavitev polnilne infrastrukture postopoma izravna skozi nižje obratovalne stroške. Električna vozila ne potrebujejo rednih menjav olja, imajo manj gibljivih delov, kar pomeni manjše tveganje za mehanske okvare in posledično nižje stroške vzdrževanja.«
Dodaten, pogosto prezrt vidik so delovni pogoji in zdravje voznikov. Analize Pošte Slovenije se »pretežno fokusirajo na vplive pogonskega sklopa, ergonomskih značilnosti delovnega mesta, učinke na zdravje voznikov in vplivov na produktivnost ter varnost«. Električna vozila imajo zelo nizek nivo hrupa in vibracij, kar pomeni bolj mirno vožnjo in manj utrujenosti. Napredni asistenčni sistemi, boljša ergonomija sedežev in kabine ter odsotnost emisij v okolici vozila zmanjšujejo psihološki stres in dolgoročna zdravstvena tveganja.
Na strani blagovne znamke in ESG poročanja elektrifikacija odpira nova polja za razlikovanje. Pošta Slovenije denimo ugotavlja, da »stranke v vse večjem številu dajejo vedno večji pomen nizkoogljični dostavi njihovih pošiljk. Nekatere si želijo imeti možnost izbire za dostavo z zelenimi vozili.« Spar z uvedbo električne dostavne službe ne prispeva le k čistejšemu zraku v urbanem okolju, ampak tudi krepi svojo podobo odgovornega trgovca.
Za energetska podjetja in ponudnike mobilnosti, kot je Petrol, so priložnosti še širše. Z vzpostavitvijo najobsežnejše javne mreže polnilnic in s storitvami, kot so poslovni in kratkoročni najem vozil (prek ATET), se pozicionirajo kot partnerji za celovito upravljanje mobilnosti podjetij. V sodelovanju z BTC so ustvarili »eno od uspešnih zgodb postavitve razvejane polnilne infrastrukture«, kjer BTC City danes predstavlja »geografsko najbolj poseljeno točko s polnilnicami v Sloveniji« s 54 polnilnimi mesti, letnim pretokom skoraj 290 MWh energije in približno 50.000 polnjenji.
Poleg tega elektrifikacija omogoča podjetjem, da krepijo energetsko samozadostnost: s kombinacijo lastnih sončnih elektrarn, baterijskih hranilnikov in pametnega upravljanja polnjenja lahko delno razbremenijo omrežje in zmanjšajo izpostavljenost volatilnim cenam energije. Dostop do domačih in evropskih spodbud (Eko sklad, evropski razpisi, instrument CEF idr.) pa lahko pomembno izboljša ekonomiko projektov – primer so Petrolovi polnilni parki, sofinancirani iz programa CEF v okviru projektov MULTI E in CROSS E.
Prihodnji razvoj
Vlada RS je po mnenju ELES-a prepoznala izziv pravočasne izgradnje mreže hitrih polnilnic in za pravočasni razvoj hitre polnilne infrastrukture načrtuje ustanovitev gospodarske javne službe, ki naj bi jo glede na kompetence opravljal ELES. V okviru tega ELES že izvaja pilotne projekte polnilnih parkov v Kranju in pri Novem mestu, pri čemer polnilne parke razume kot novo dimenzijo v elektroenergetskem omrežju – »na posameznemu polnilnemu parku bo … lahko zagotovljene dovolj priključne moči za zanesljivo delovanje 40 do 60 hitrih polnilnic za osebna vozila ter 10 do 20 hitrih polnilnic za avtobuse in gospodarska oziroma tovorna vozila«.
Na strani trga Petrol z gradnjo polnilnih parkov, kot je Lukovica, Ivančna Gorica in Arnovski gozd, ter s partnerstvi z velikimi generatorji prometa (BTC, nakupovalna središča, turistične destinacije) rešuje pokritost tranzitnih in urbanih koridorjev. Energetski in mobilnostni ponudniki pa polnjenje integrirajo v širše energetske in potrošniške storitve.
Slovenija se tako postopno umešča med države, kjer je e mobilnost že realna, ne več samo načrtovana možnost, vendar bo doseganje evropskih ciljev in širša elektrifikacija gospodarskega prometa zahtevala še tesnejše sodelovanje med podjetji, državo in energetiko.
Polnilnice: novi energetski člen podjetij
Polnilnice za električna vozila niso več zgolj »vtičnice«, razpršene po parkiriščih. Postajajo del osrednje energetske in logistične infrastrukture podjetij – primerljivo pomembne kot lastna transformatorska postaja, proizvodni obrati ali informacijski sistemi.
Izkušnje ELES-a, Petrola, Pošte Slovenije, Telekoma Slovenije in Spar Slovenija kažejo, da uspešna elektrifikacija voznih parkov zahteva:
- strateški pristop, ki se začne z analizo podatkov (»Najprej podatki, nato strategija, šele nato elektrifikacija,« svetujejo v Pošti Slovenije),
- postopno uvajanje vozil v povezavi z razvojem zanesljive in pametne polnilne infrastrukture (»Začnite postopno in zagotovite ustrezno infrastrukturo,« priporočajo v Telekomu Slovenije),
- sodelovanje z energetskimi in mobilnostnimi partnerji, ki lahko ponudijo celovite rešitve – od projektiranja in gradnje do upravljanja in integracije v energetske ter informacijske sisteme (Petrol, ELES).
Za podjetja, ki svojo trajnostno strategijo razumejo kot dolgoročni investicijski program, je e mobilnost priložnost za:
- zmanjšanje emisij in operativnih stroškov,
- izboljšanje delovnih pogojev in zdravja zaposlenih,
- oblikovanje novih storitev in poslovnih modelov,
- krepitev ugleda in odnosa s strankami, ki vse bolj cenijo nizkoogljično mobilnost.
Ključna misel je preprosta: podjetja, ki danes razumejo, da je polnilna infrastruktura strateški energetski vir, bodo jutri konkurenčnejša, tako v ekonomskem kot v ESG smislu. E mobilnost pa bo v tem okviru manj »poseben projekt« in vse bolj naraven del celovite energetske in logistične preobrazbe podjetij.
Primer dobre prakse: BTC City Ljubljana
Na področju javne infrastrukture v BTC Cityju Ljubljana se je letos povečal javni polnilni park ob Kristalni palači in Kulinaričnem parku BTC City, med drugim z dvema ultra-hitrima polnilnicama moči do 200 kW, ki s 4 polnilnimi mesti omogočata hitro polnjenje in odlično uporabniško izkušnjo polnjenja. Vozniki e-vozil si lahko med obiskom trgovin s hitro polnilnico napolnijo baterijo v manj kot uri do 80 %, poslovni najemniki polnilnic na zasebnih lokacijah pa kar med delovnim časom. Tak primer je na lokaciji Poslovne stolpnice BTC City in Kristalne palače, kjer je kar 24 polnilnic, ki se s pomočjo zalednega sistema oddajajo najemnikom poslovnih prostorov. Polnjenje e-vozila se jim vračuna v ceno najemnine in doda k stroškom elektrike, ki jo stranke porabijo za svoje poslovne prostore. Tu gre za dinamično izposojo polnilnic in prerazporejanje stroškov polnjenja na končne porabnike, kar podjetjem omogoča polnjenje svoje flote vozil, družbi BTC pa pomaga pri spremljanju in upravljanju porabe.
ATET podpira podjetja pri optimizaciji voznih parkov in integraciji e-mobilnosti
ATET (atet.si), kot del skupine Petrol, ponuja celovite rešitve za upravljanje voznih parkov, ki so prilagojene specifičnim potrebam podjetij. Njihove storitve zajemajo analitiko in optimizacijo voznih parkov, kjer na podlagi zbranih podatkov svetujejo pri izbiri vozil, optimizaciji servisnih in vzdrževalnih storitev ter prevzamejo celotno administracijo, vključno z evidencami vozil, škodnimi primeri in zavarovanji. Poseben poudarek je na podpori podjetjem pri prehodu na e-mobilnost, vključno z izbiro ustreznih električnih vozil, pomočjo pri pridobivanju subvencij in integracijo elektrifikacije v obstoječe procese. Mesečna poročila zagotavljajo popoln nadzor nad stroški in kazalniki.
Poleg upravljanja ATET ponuja tudi različne možnosti najema vozil. Dolgoročni poslovni najem omogoča uporabo vozil za obdobje 24 do 60 mesecev, pri čemer lastništvo ostane pri ATET-u, kar podjetjem prihrani visoke investicijske stroške in obveznosti lastništva. Ta možnost vključuje enoten, predvidljiv mesečni strošek, vso potrebno vzdrževanje in prevzem tveganja preostale vrednosti vozila. Ob najemu električnega vozila je na voljo tudi paketna rešitev z vzpostavitvijo lastne polnilnice in 24/7 podporo. Kratkoročni najem pa je namenjen podjetjem, ki potrebujejo fleksibilno in stroškovno učinkovito rešitev za zagotavljanje mobilnosti zaposlenih, bodisi za nekaj ur ali do 24 mesecev, brez dolgoročnih obveznosti.
ATET prav tako svetuje in pomaga pri nakupu in prodaji vozil, kjer podjetjem pomaga pri izbiri vozil glede na dejanske potrebe in stroškovno učinkovitost. Pri odprodaji vozil prevzamejo celoten proces – od priprave vozil in dokumentacije do iskanja kupcev in izvedbe prodaje, s čimer podjetjem prihranijo čas in administrativno breme ter zagotovijo najboljšo možno prodajno vrednost.
