Raziskava Centra za družboslovno informatiko UL FDV razkriva, da generativno umetno inteligenco (GenUI) uporablja že več kot polovica slovenskih uporabnikov interneta, približno tretjina zaposlenih pa jo vključuje tudi v svoje delo. Uporabniki pri tem poročajo o prihranku časa in večji kakovosti opravljenih nalog, a hkrati izražajo zaskrbljenost glede vpliva umetne inteligence na družbo in zaposlovanje.
Raziskava Generativna umetna inteligenca (GenUI) v Sloveniji: Stališča uporabnikov, izvedena oktobra 2025 na reprezentativnem vzorcu uporabnikov spletnega panela 1KA, kaže, da 51 odstotkov vprašanih že uporablja orodja GenUI. Med njimi jih 14 odstotkov redno uporablja tudi plačljive različice, bodisi zasebno bodisi prek organizacij.
Uporaba GenUI se je močno razširila tudi v delovnih okoljih – pri delu jo uporablja približno tretjina zaposlenih. Polovica teh ocenjuje, da jim GenUI prihrani vsaj desetino časa, med dijaki in študenti pa je povprečen prihranek še večji – okoli 25 odstotkov.
Mešan odnos do tehnologije
Čeprav uporabniki prepoznavajo koristi umetne inteligence, do njenih rezultatov pogosto pristopajo z določeno mero previdnosti in nezaupanja. Skoraj polovica anketirancev pričakuje, da se bodo njihova delovna mesta v naslednjih petih letih zaradi umetne inteligence pomembno spremenila.
Zaskrbljenost se kaže tudi v družbenih in vrednostnih vidikih – mnogi menijo, da bo širjenje GenUI imelo negativne posledice, predvsem na področju zaposlovanja in medosebnih odnosov. Hkrati uporabniki izražajo nezaupanje v sposobnost državnih in evropskih institucij, da učinkovito regulirajo to področje.
Kljub temu rezultati kažejo, da pogostejša uporaba umetne inteligence prispeva k boljšemu razumevanju tehnologije in postopnemu krepitvi zaupanja vanjo.
Celotno poročilo raziskave je dostopno na spletni strani Centra za družboslovno informatiko UL FDV.
