Meje med regulacijo in svobodo
V primerih, ko banke zapirajo račune iz neposlovnih razlogov — na primer zaradi političnih, verskih prepričanj ali neskladnosti s smernicami ESG — v resnici prevzemajo vlogo nekakšnih inkvizitorjev ali sodnikov znotraj finančnega sistema. Namesto da bi ostale nevtralni ponudnik finančnih storitev, banke pri tem presojajo moralne, politične ali ideološke vidike svojih strank. Ta praksa odpira vrata diskriminaciji, pomanjkanju transparentnosti ter omejevanju dostopa do osnovnih finančnih storitev, ki so ključnega pomena za delovanje posameznikov in podjetij.
Takšne prakse so izzvale val kritik in tudi ukrepe regulatorjev, predvsem v ZDA, kjer je Bela hiša avgusta 2025 izdala izvršni ukaz, ki prepoveduje takšno »politizirano debankiranje«. Kaj se pravzaprav dogaja in kako je stanje v Evropi in Sloveniji?
Kaj pomeni »politizirano debankiranje«?
Ko banka oziroma regulatorji omejijo ali preprečijo dostop do finančnih storitev (odpiranje in vzdrževanje računov, odobritev kreditov, izvajanje plačil), ker stranka zastopa določena politična ali verska prepričanja ali pa se ukvarja z zakonitimi poslovnimi dejavnostmi, ki niso skladne z ideološkimi preferencami banke ali regulatorjev, govorimo o politiziranem debankiranju.
Najbolj znan primer »debankinga« v Veliki Britaniji je afera z Nigelom Farageem leta 2023, ko mu je zasebna banka zaprla račun. Zadeva je odjeknila po tem, ko je Farage prek zahteve za dostop do podatkov razkril, da je bil razlog tudi v njegovih političnih stališčih in »neusklajenosti z vrednotami banke,« ne le v finančnih kriterijih. Primer je sprožil politično razpravo o debankingu, javno opravičilo, preglede praks bank, ter odstop izvršne direktorice in direktorja banke.
Tipični primeri iz ZDA so vključevali podjetja, ki so se ukvarjala s prodajo orožja, fosilnimi gorivi ali celo kriptovalutami. Prav tako so posamezniki ali podjetja izgubljali bančne storitve zaradi političnih prepričanj ali članstva v določenih skupinah.
Avgusta 2025 je Bela hiša izdala izvršni ukaz, ki zahteva, da banke in regulatorji prenehajo uporabljati tveganje ugleda kot razlog za zapiranje računov ali zavračanje storitev. Ukaz od regulatorjev zahteva, da v 180 dneh odstranijo omembe tega koncepta iz svojih smernic, pregledajo pretekle prakse ter po potrebi odstopijo primere nepravičnega debankiranja pravosodju.
Pomemben poudarek je, da mora biti odločanje bank popolnoma objektivno, na podlagi individualiziranih in tveganjsko utemeljenih analiz, brez ideoloških filtrov.
Ali se kaj podobnega dogaja v EU in Sloveniji?
V EU je področje bančnih storitev urejeno z različnimi regulativnimi okviri, med katerimi so najpomembnejši Direktiva o plačilnih storitvah (PSD2) in Uredba o preprečevanju pranja denarja (AMLD). Te določbe zahtevajo nediskriminatorno obravnavo strank ter prepoved diskriminacije na podlagi različnih osebnih okoliščin, vključno s političnimi in verskimi prepričanji.
Podjetja lahko v praksi naletijo na omejitve dostopa do financiranja, zlasti če so njihove dejavnosti povezane z industrijami, ki niso skladne z zelenim prehodom EU, na primer fosilna goriva ali druge okoljsko sporne dejavnosti. Evropski zeleni dogovor in zlasti regulative o trajnostnem financiranju, kot je Taksonomija EU, spodbujajo banke in finančne institucije, da upoštevajo okoljske, socialne in upravljavske (ESG) kriterije pri oceni tveganj in odločanju o financiranju.
To pomeni, da lahko podjetja z določeno dejavnostjo težje dobijo kredit, če banka ocenjuje, da dejavnost ni trajnostna ali predstavlja večje okoljsko tveganje. Gre za finančno motivirano odločitev, ki pa se lahko v praksi zazna tudi kot oblika diskriminacije zaradi ESG vidikov.
ESG politike vključujejo tudi družbene vidike, kot so spoštovanje človekovih pravic, vključevanje manjšin, enakopravnost spolov in druge smernice. Banke in finančne institucije lahko ocenjujejo podjetja tudi po teh kriterijih, kar vpliva na njihovo kreditno sposobnost ali pogoje sodelovanja.
Če podjetje ne izpolnjuje določenih družbenih standardov, kot je na primer pomanjkanje LGTB politik ali nepriznavanje pravic manjšin, se lahko sooči z omejitvami pri financiranju. Vendar morajo banke tudi tukaj zagotoviti, da ne gre za arbitrarno ali diskriminatorno ravnanje, temveč za transparentno in utemeljeno presojo.
Banka Slovenije: osnovni račun je omogočen
Banka Slovenije pravi, da je potrošnikom, ki nimajo plačilnega računa in zakonito prebivajo v Evropski uniji, na voljo osnovni plačilni račun, odprtje katerega lahko zahtevajo pri katerikoli banki ali hranilnici. Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED) določa, da banka ali hranilnica upravičenca do osnovnega plačilnega računa ne sme razlikovati zlasti na podlagi državljanstva, prebivališča, spola, rase, barve kože, etničnega ali družbenega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodni skupnosti, narodni manjšini iz druge države, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Pogoji, ki veljajo za odprtje in dostop do osnovnega plačilnega računa, tako na noben način ne smejo biti neutemeljeno razlikovalni, še dodajajo na Banki Slovenije.
Odprtje osnovnega plačilnega računa lahko banka ali hranilnica zavrne samo izjemoma, in sicer:
- ga mora zavrniti v primeru kršitev določb zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ker banka ne bi mogla izpolniti obveznosti pregleda stranke;
- ga lahko zavrne, če potrošnik že ima transakcijski račun pri katerikoli banki oziroma hranilnici v Sloveniji;
- ga lahko zavrne, če je potrošnik v zadnjih treh letih kršil pogodbeno obveznost do banke oziroma hranilnice, pri kateri želi odpreti račun.
V primeru zavrnitve mora banka oziroma hranilnica odločitev pisno in brezplačno obrazložiti. Potrošnika mora obvestiti tudi o postopku pritožbe zoper zavrnitev prošnje o odprtju osnovnega plačilnega računa, pravici, da o zavrnitvi prošnje za odprtje osnovnega plačilnega računa seznani Banko Slovenije, in o pravici do izvensodnega reševanja sporov. Potrošnik se lahko pritoži pri banki ali hranilnici, na Poravnalni svet pri Združenju bank Slovenije ali odda pritožbo na Banki Slovenije.
Pomemben element te problematike predstavlja tudi bančna praksa (t. i. de-risking) zavračanja poslovnih odnosov zaradi upravljanja s tveganji, v veliki meri na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter izvajanja omejevalnih ukrepov (sankcij), pa tudi zaradi odločitev o neposlovanju s posameznimi segmenti strank zaradi politik bank in hranilnic na področju družbeno odgovornega ravnanja (npr. s poslovnimi subjekti t. i. orožarskega sektorja, rjavo industrijo in podobno).
Banka Slovenije je v Smernicah o oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma banke opozorila, da ne smejo neupravičeno preprečevati dostopa do finančnih storitev legitimnim strankam (npr. politično izpostavljenim osebam in njihovim ožjim družinskim članom, prosilcem za azil, nerezidentom, humanitarnim organizacijam, subjektom iz nekaterih poslovnih dejavnosti, kot je npr. obrambna industrija).
Dodatno je bila konec leta 2024 sprejeta novela ZPlaSSIED, ki v novem 102.a členu določa obveznost bank, da v primeru zavrnitve sklenitve okvirne pogodbe ali njene odpovedi (to velja tako za potrošnike kot pravne osebe), dokumentira konkretne razloge za zavrnitev oziroma odpoved ter o teh razlogih seznani uporabnika, razen če je to prepovedano na podlagi drugih predpisov. To Banki Slovenije kot nadzorniku omogoča pridobivanje podatkov za potrebe izvajanja učinkovitega nadzora nad ponujanjem transakcijskih računov in izvedbo nadaljnjih analiz ter ukrepov.
Iskanje sistemskih rešitev
V Banki Slovenije pojasnjujejo še, da v Sloveniji prepoved diskriminacije krovno ureja Zakon o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD), ki določa varstvo vsakega posameznika pred diskriminacijo ne glede na spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, jezik, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost, spolno identiteto in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazbo ali katero koli drugo osebno okoliščino na različnih področjih družbenega življenja, pri uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri uveljavljanju pravic in obveznosti ter v drugih pravnih razmerjih na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem, civilnem ali drugem področju.
Po besedah Banke Slovenije se s to problematiko srečujejo po celotni EU, zato tako nacionalni nadzorni organi kot Evropski bančni organ (EBA) redno pristopajo k iskanju sistemskih rešitev. Kot dobra praksa se je v preteklosti izkazalo intenzivno obravnavanje posameznih segmentov subjektov, ki so se srečevali s težavami, denimo pri odpiranju transakcijskih računov, ter iskanje načinov, kako z dodatnimi informacijami bankam omogočiti, da pri poslovanju z zadevnimi segmenti strank lahko ustrezno upravljajo s tveganji.
ESG ocena banke lahko po zagotovilu Banke Slovenije pravni osebi omogoči ugodnejše pogoje financiranja, kriteriji pri tem pa so enako relevantni tako v Sloveniji kot v celotni Evropski uniji. Ocenjujejo še, da so komitenti (pravne osebe) ustrezno seznanjeni s pomenom ESG kriterijev in da se banke oziroma hranilnice zavedajo potrebnega časa za prehod podjetij v skladu s spremembami na področju ESG.
Združenje bank Slovenije o praksi
Banke so v skladu z veljavno bančno zakonodajo in regulacijo pri presoji tveganj dolžne upoštevati celovit nabor dejavnikov, med katerimi je tudi tveganje ugleda, pravijo v Združenju bank Slovenije. »V okviru tega procesa gre med drugim tudi za presojo, ali bi določeno razmerje s stranko lahko pomenilo škodo za ugled banke zaradi povezave s potencialno nezakonitimi, etično spornimi ali družbeno nesprejemljivimi dejavnostmi. Pri tem banke upoštevajo zakonske zahteve (npr. preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma), regulatorne smernice in notranje politike vsake banke.
ESG merila se v prvi vrsti uporabljajo pri odločanju o financiranju (npr. v skladu z veljavnimi smernicami organa EBA o odobravanju in spremljanju kreditov ali priporočili ECB za upravljanje podnebnih in okoljskih tveganj), saj tam najbolj vplivajo na oceno tveganj ter dolgoročno trajnost poslovanja. Pri osnovnih storitvah, kot so osebni in poslovni računi, plačilne storitve in podobno, pa se banke držijo predvsem zakonskih obveznosti in minimalnih pogojev za odprtje računa. ESG kriteriji praviloma niso uporabljeni kot pogoj za dostop do teh osnovnih storitev, saj je načelo finančne vključenosti zelo pomembno.
Banke se zavedajo občutljivosti vprašanja nepoštene diskriminacije ali izključevanja strank. ESG politike so namenjene predvsem podpori trajnostnemu razvoju in boljšemu obvladovanju tveganj, ne pa izključevanju. Da bi se izognile morebitni diskriminaciji, banke pri svojem odločanju poskušajo slediti načelom sorazmernosti, preglednosti in enake obravnave. To pomeni, da se odločitve sprejemajo na podlagi objektivnih kriterijev, ki izhajajo iz zakonodaje in regulatornih zahtev. Hkrati se banke trudijo vzdrževati dialog s strankami ter jim pomagati pri prehodu na bolj trajnostne poslovne modele, namesto da bi jih avtomatično izključevale.«
Ameriški predsednik Donald Trump je 8. avgusta 2025 podpisal izvršni ukaz o poštenem bančništvu (ang. Guaranteeing Fair Banking for All Americans), s katerim želi preprečiti, da bi banke zapirale račune ali zavračale stranke na podlagi političnih, verskih prepričanj ali zakonitih poslovnih dejavnosti (kot so trgovina z orožjem, kriptovalute, fosilna goriva ipd.). Sporočilo ukaza je, da ima vsak Američan pravico do dostopa do bančnih storitev, če deluje zakonito, ne glede na svoje osebne vrednote ali panogo.
