Dan papirništva
| Avtorica: mag. Marjetka Raušl Lesjak |
Dan papirništva se novembra ponovno vrača kot osrednji strokovni dogodek panoge. S Petro Prebil Bašin, direktorico Združenja papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS smo se pogovarjali o vsebinah, ki bodo v ospredju letos.
»Mednarodno srečanje slovenskega papirništva je tradicionalni letni dogodek, ki ga letos organiziramo že 28. po vrsti, torej gojimo kontinuiteto letnega srečevanja papirne industrije ter njenih partnerjev iz Slovenije in bližnjega tujega poslovnega prostora. Z naslovom Na krilih sprememb želimo letos poudariti po eni strani, kako zahteven je ta čas, po drugi pa predvsem to, da je spremembe v okolju potrebno uvideti in sprejeti kot gonilo razvoja, izkoristiti veter sprememb za polet v novo, boljše …, pa naj gre za podjetja, institucije ali posameznike. Spremembe niso ovira, so veter v naša krila. Prav zato jih ne želimo le sprejeti, temveč jih moramo izkoristiti za pogumne korake naprej, za nove povezave, ideje in rešitve, saj prav spremembe omogočajo rast, inovacije in napredek …
Želimo torej opolnomočiti vse, kako najlažje in najbolj učinkovito izkoristimo ta čas za razvoj in napredek. Sporočilo širši javnosti in odločevalcem je torej – podprite raziskave in razvoj te dejavnosti za učinkovito preobrazbo na poti v nizkoogljično gospodarstvo.«
Kako se papirna industrija sooča z izzivi trajnostnega prehoda – od energetske učinkovitosti do razogljičenja?
Papirna industrija se z izzivi trajnostnega prehoda sooča celostno in proaktivno, saj je energetska učinkovitost ena izmed ključnih prioritet podjetij v panogi. V zadnjih letih so številna podjetja vlagala v modernizacijo opreme, optimizacijo proizvodnih procesov ter uvedbo naprednih tehnologij, ki zmanjšujejo porabo energije in emisij toplogrednih plinov, zapirajo se snovni in energetski krogotoki. Posebna pozornost je namenjena tudi uporabi obnovljivih virov energije, samooskrbi z energijo ter zmanjševanju ogljičnega odtisa skozi celotno vrednostno verigo.
Prizadevanja za razogljičenje so tesno povezana z inovacijami na področju recikliranja, krožnega gospodarstva in trajnostne rabe surovin. Papirna industrija je v tem smislu primer dobre prakse, saj že vrsto let uporablja sekundarne surovine in spodbuja zapiranje snovnih tokov, kar je izjemno pomembno za ohranjanje naravnih virov ter doseganje ciljev zelenega prehoda.
Vedno večji izziv je tudi okoljevarstvena zakonodaja, kjer regulativa nalaga vedno višje finančne obremenitve in administrativne ovire. Podjetja se zavedajo potrebe prehoda v zeleno in brezogljično, vendar je včasih to precejšen izziv, saj so meje tehnologij že blizu, nove pa v razvoju in trenutno še niso tržno dosegljive.
Kako se papirna industrija v Sloveniji pripravlja na zahteve uredbe EUDR in ali že opažate konkretne izzive?
Kljub strinjanju, da je treba preprečiti ilegalno sečnjo in uničevanje biodiverzitete v svetu, uredba EUDR prinaša veliko dodatno birokratsko breme, ki je povezano tudi s precej visokimi stroški za podjetja. Gre za potrebo po dodatnih resursih v podjetjih in za potrebno IT podporo. Največji nesmisel je, da Evropa področja EU ni ocenila kot »področje z ničelnim tveganjem«, saj je že uveljavljenih nekaj shem za sistemsko ravnanje z gozdom kot so PEFC in FSC, tako da sledljivost tokov ni vprašanje. Predvsem skrbi, da bodo težje zahtevam sledila manjša podjetja.
Kako vidite vlogo slovenske papirne industrije v krožnem gospodarstvu – kje so danes največje priložnosti za napredek ali sodelovanje z drugimi sektorji?
Papirna industrija ima krožnost že od nekdaj zapisano v svojem DNK-ju, saj že od nekdaj uporablja sekundarne surovine za izdelavo novega papirja. Če pogledamo v zgodovino, je prvi »papir« nastal prav iz odpadnih tekstilnih krp. Največji del surovin za proizvodnjo papirjev danes predstavlja odpadni papir, lesna celuloza, narašča pa tudi poraba alternativnih vlaknin. (Odpadni) papir je tudi zgled ločenega zbiranja, v Sloveniji zberemo kar 71 % porabljenega papirja, ki gre nazaj v predelavo v nove aplikacije papirja, za embalažo ali v grafične namene.
Priložnosti za sodelovanje vedno so. Ključno je, da potrošniki razumejo, da gre za bioosnovani, visoko reciklabilni in biorazgradljivi material, ki ga je po uporabi potrebno ločeno zbrati in tako smo največ naredili za okolje.
Sodelovanje z drugimi sektorji je vsekakor vedno koristno, tako pri izmenjavi dobrih praks, kot v projektih skupnega razvoja. Največ vzporednic ima gotovo sektor s kemijsko industrijo, na področju embalaže pa najverjetneje z živilsko predelovalno. Takšno sodelovanje bo v prihodnje še bolj dobrodošlo, spomnimo se samo na ekodizajn embalaže. Le tega kot sektor podpiramo zaradi lažje razgradnje in recikliranja embalaže.
Sodelovanje z raziskovalnimi inštitucijami ter izmenjava znanj in izkušenj s partnerji iz drugih sektorjev le še dodatno krepita zmožnost industrije, da se uspešno prilagaja zahtevam trajnostnega razvoja. Naj spomnim, da imamo papirničarji tudi svoj inštitut: Inštitut za celulozo in papir.
Kako pomembna se vam zdi vloga regulative pri spodbujanju trajnostnih praks – kaj panoga pričakuje od zakonodajalcev na nacionalni in evropski ravni?
Zakonodaja vsekakor ključno usmerja razvoj dejavnosti Evropi in seveda v Sloveniji. Papirna industrija spada zaradi svoje narave med zelo regulirane dejavnosti. Regulacija do neke mere je dobra vzpodbuda, a žal se v Sloveniji premnogokrat soočamo s presežno, ki dobesedno duši industrijo, ali z brezkoristno birokracijo, kar vidimo v primeru EUDR, ali z zahtevami, ki presegajo meje obstoječih tehnologij. Težko je spremljati, kako proizvajalci iz drugih delov sveta zaradi nižjih regulatornih zahtev ter nižjih cen energije v Evropo uvažajo papir in izdelke, po cenah, ki ne pokrivajo proizvodnih stroškov v Evropi. Velikokrat opažamo tudi, da je Slovenija konzervativna pri koriščenju možnosti za podporo določene industrije, ki jo EU zakonodaja sicer dopušča.
Slovenija ima močno tradicijo papirništva. Kako lahko ta dediščina postane prednost v zelenem prehodu in pri iskanju inovativnih, trajnostnih rešitev za prihodnost?
Slovenija ima na tem področju tradicijo, papirnice so se razvile v ruralnih področjih in ob rekah, marsikje pa so danes že obkrožene z naselji. Še vedno imamo v Sloveniji 6 papirnic, ki so visoko specializirani nišni proizvajalci posameznih segmentov papirja. Vendar pa več kot 93% papirja izvozi, gre za mednarodno dejavnost. Imamo pa tudi okoli 100 podjetij, ki predelujejo papir v različne izdelke, največkrat je to papirna embalaža, vrečke, kuverte itd., kjer je posel bolj lokalen in podjetja več prodajo na slovenskem trgu. Vsekakor je embalažna industrija servisna oz. spremljevalna industrija vsem ostalim industrijam.
