Trajnostna delovna mesta
| Avtorici: asist. dr. Jerneja Šavrič in izr. prof.dr. Maja Turnšek, Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem |
Na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru smo v sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani in s pomočjo tujih priznanih strokovnjakov krepko zaorali v raziskovanje podnebnih sprememb in njihovega vpliva na turizem (Turnšek M., et al., 2024).
V zadnjih dvajsetih letih se je področje raziskovanja povezav med turizmom in podnebnimi spremembami razmahnilo. V ospredju raziskav in razprav so bili predvsem vplivi na turistične tokove, sezonskost, ranljivost destinacij ter vprašanja ogljičnega odtisa, preturizma in podnebne pravičnosti. Presenetljivo malo pa je raziskav, ki bi se sistematično ukvarjale z vplivi podnebnih sprememb na delovne pogoje v turizmu in delovno silo, ki je ključna za delovanje, konkurenčnost in kakovost storitev v celotnem sektorju.
Pri mapiranju raziskav na tem področju (Šavrič et al., 2025) smo ugotovili, da je področje praktično docela neraziskano. Svetli izjemi sta dve raziskavi, ki pa se ukvarjata s turizmom ali le v manjši meri ali pa je bil namen raziskave predvsem oceniti zmanjšanje produktivnosti delovne sile, manj pa vpliv na zdravje in dobrobit delavcev. Potrebujemo več podatkov o tem, kako podnebne spremembe vplivajo na zdravje delavcev v turizmu, na njihovo počutje, obremenitev, storilnost in kako bi bilo potrebno njihovo delovno okolje in delo, glede na spremenjene parametre delovnega mesta, prilagoditi. Slednje je pomembno, da se ognemo povečanju bolniških odsotnosti in posledično dodatnemu pritisku na zdravstveni sistem, zagotovimo predvidljivo in stabilno upravljanje z delovno silo, upad dohodka in ne povečamo že tako skoraj neulovljivega pomanjkanja delovne sile.
Zaradi podnebnih sprememb temperature globalno naraščajo, to pa vodi v bistveno večje število in pogostnost ekstremnih vremenskih pojavov in naravnih nesreč. Naraščajo klimatsko pogojena tveganja za širjenje vektorsko prenosljivih bolezni, koronarna obolenja, obolenja povezana z onesnaževanjem zraka, še posebej na nosečnice, starejše in kronične bolnike. Ker se upokojitvena starost viša, je smiselno pričakovati, da bo v prihodnje še več delovne sile starejše od 50 let, zato bo potrebno posvetiti posebno skrb tudi njim. Tako postaja vprašanje zdravja, varnosti in delovnih pogojev turističnih delavcev vse bolj pereče. Nujno potrebna je vključitev delavske perspektive v raziskovanje in regulacijo v kontekstu socialne pravičnosti, odpornosti sektorja, produktivnosti in dolgoročne vzdržnosti zaposlovanja.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da bo dvig temperatur ogrozil številne ključne faktorje zdravja, vključno z dostopom do čiste vode, kakovostjo zraka, pojavnostjo nalezljivih bolezni, povezanih s pomanjkanjem vode in vektorsko prenosljivih bolezni ter fiziološkimi obremenitvami zaradi vročine. Delavci v turizmu, zlasti tisti, ki opravljajo fizično zahtevna opravila in/ali dela na prostem – natakarji, turistični vodiči, vrtnarji, dostavljavci, osebje v rekreacijskih dejavnostih – so med najbolj izpostavljenimi skupinami.
Empirične študije kažejo, da se lahko med vročinskimi valovi zmanjša delovna produktivnost tudi za 30–40 % (Pogačar et al., 2019), v kolikor delo poteka pri visokih temperaturah in brez ustrezne zaščite. S pomočjo kazalnikov kot je indeks WBGT (wet bulb globe temperature), so dokazali, da se že pri zmerno povišanih temperaturah poveča tveganje za toplotni udar, izčrpanost, dehidracijo, poslabšanje kroničnih bolezni in dolgoročne posledice za zdravje srca in ožilja.
Poleg neposrednih učinkov vročine, UV sevanja in visoke zračne vlage ter onesnaženosti zraka se povečuje tudi posredno tveganje na delovnih mestih in v zaposlitvah: vse bolj pogoste so naravne nesreče (npr. neurja, poplave, suše, plazovi, požari) in s tem povezane »motnje« v turističnem povpraševanju (npr. odpovedi zaradi požarov, poplav, vročinskih valov in celo cvetenja alg), spremembe v delovni organizaciji zaradi sezonskih migracij in večja negotovost zaposlitve zaradi ranljivosti prihodkov v sektorju.
Specifike posameznih delovnih mest v turizmu
Delo in delovna mesta v turizmu so izjemno heterogena in vključujejo širok spekter poklicev, ki se razlikujejo glede na delovni prostor (na prostem/v notranjih prostorih), stopnjo fizične zahtevnosti in izpostavljenost okoljskim dejavnikom; zato ne moremo na ta sektor preprosto aplicirati raziskav, ki so bile že v veliki meri narejene za druga dela na prostem, npr. gradbeništvo, kmetijstvo.
V tem smislu lahko delovna mesta v turizmu razdelimo v tri osnovne kategorije: »zunanja« delovna mesta (npr. natakarji na terasah, animatorji, vodiči, dostavljavci hrane, osebje na kopališčih), za katere je značilna visoka izpostavljenost vročini, UV-sevanju in vremenskim ekstremom; »notranja« delovna mesta (npr. kuharji, receptorji, sobarice) – ti delavci so pogosto izpostavljeni toplotnemu stresu zaradi slabe ventilacije, preveliki obremenitvi zaradi stalnega dela v pretirano klimatiziranih prostorih, fizičnega napora in časovnega pritiska ter »kombinirana« delovna mesta (npr. osebje v strežbi, nosači prtljage, koordinatorji dogodkov), za katere je značilna potreba po hitrih prehodih med različnimi okoljskimi (predvsem temperaturnimi in razlike v zračni vlagi) pogoji, kar povečuje fizično in psihično obremenitev.
Raziskave potrjujejo (Levi et al., 2018), da se produktivnost celotnega turističnega sektorja zmanjšuje vzporedno z naraščajočimi temperaturami, kar kaže na potrebo po sistemskem ukrepanju na ravni prilagajanja delovnih pogojev.
Priporoča se, da se v obdobju hujših vročinskih valov delo prilagodi (skrajšan delovni čas, daljši in pogostejšo odmori, zmanjšanje intenzivnosti dela), glede na temperaturno obremenitev. Hkrati je potrebno upoštevati maksimalno razliko med notranjim hlajenim prostorom in zunanjo temperaturo in tudi maksimalno notranjo temperaturo. Kratek izračun nam pove, da v primeru zunanje temperature 37 stopinj Celzija in maksimalnim razkorakom med notranjo in zunanjo temperaturo 8 stopinj Celzija ni več mogoče zagotoviti ustreznih delovnih pogojev »notranjih« delovnih mest, glede na omejitev maksimalne temperature delovnega mesta na 27 oz. 28 stopinj Celzija v prostorih, kjer se delavci zadržujejo več kot 2 uri. Tako je v skrajnem primeru primerno prekiniti delovni proces. V času vročinskih valov lahko delodajalec tudi razpiše kolektivni dopust. V času tovrstnega kolektivnega se delavci nato odpravijo na turistične destinacije, pri čemer pa bo, zaradi narave dela, delodajalec v turističnih obratih svojim delavcem težko zagotovil enako kvalitetne pogoje dela in enakovrstne prilagoditve, saj je njihovo delo sezonsko pogojeno in ga brez hujših ekonomskih posledic ni mogoče prekiniti za čas trajanja vročinskih valov.
Zato je potrebno za delavce v turizmu pripraviti drugačne, delovnim mestom ustrezne prilagoditve, ki bodo zagotavljale zdrave in kvalitetne delovne pogoje in hkrati omogočale razvoj dejavnosti in ekonomske zdržnosti sektorja.
Pravni okvir, varnostni ukrepi in pomanjkljivosti regulacije
Eden ključnih problemov pri zaščiti delavcev v turizmu je neustrezna ali nedoločna regulacija. V številnih državah, tudi v EU, so predpisi o delovni varnosti pri vročini in zagotavljanju ustreznih delovnih pogojev preveč splošni, nekonkretizirani in v praksi težko izvedljivi.
Raziskovalci so v okviru evropskega projekta HEAT-SHIELD (HEAT-SHIELD Research Project, n.d.) testirali vplive podnebnih sprememb na več sklopov delovnih mest v kmetijstvu, gradbeništvu, tovarnah, manjša skupina med njimi so bili tudi delovna mesta v turizmu. Ugotovili so, da delavci že prihajajo na delovna mesta dehidrirani in da so z vnosi zadostnih količin vode nedosledni; pravzaprav še pazijo, da pijejo manj, da so manjkrat zapuščajo delovno mesto. Umika z vročine prav tako ni mogoče zagotoviti za delavce na plažah in v strežnem osebju v plažnih barih, saj v času dovoljenega odmora ne pridejo niti do klimatiziranega prostora, kaj šele, da bi se v njem zadržali dovolj časa, da bi tak umik imel ustrezen učinek na počutje in zdravje. Strokovnjaki in raziskovalci so sicer razvili vodnik za zaposlovalce in sistem obveščanja in informiranja javnosti z ukrepi za zmanjšanje negativnih učinkov vročine na zdravje delavcev, vendar pa je izvajanje predlaganih ukrepov, kot so zagotavljanje zadostne hidracije, senčenje delovnih mest, preurejanje delovnega časa ali obvezne počitke v hlajenih prostorih prepuščeno delodajalcem in je redko predmet sistematičnega nadzora. Delavci s pogodbami za skrajšan delovni čas ali določen čas pa pogosto niti ne morejo izkoristiti pravic do odmora, zaščitne opreme ali premičnega delovnega časa.
Trajnostna delovna mesta
Koncept trajnostnih delovnih mest združuje tri ključne dimenzije: prvič, ekonomsko vzdržnost, kar pomeni, da je cilj ustvariti pogoje za stabilna in produktivna delovna mesta. Drugič, okoljsko odgovornost, pri čemer je potrebno poskrbeti za minimalen vpliv na okolje in prilagojenost klimatskim pogojem in tretjič, socialno pravičnost za delavce tako, da delovni pogoji brezpogojno spoštujejo človekove pravice, pravico do dostojnega dela, pa tudi participacijo delavcev.
Zagotavljati bi bilo potrebno fiziološko varna in psihološko minimalno obremenjujoča delovna okolja, ki nudijo prilagodljivost na ekstremne razmere in vključujejo tehnološke rešitve, ki zmanjšujejo fizične napore in imajo varovalne in podporne prakse (npr. zdravstveni nadzor, usposabljanje, digitalna orodja).
Kot opozarjamo pri pregledu stanja raziskav (Šavrič et al., 2025), lahko uvedba avtomatizacije in algoritmičnega upravljanja prinese pozitivne spremembe, kot npr. spremljanje zdravstvenih znakov delavca z meritvenimi sistemi v obliki ročnih ur, ki jih minimalno obremenjujejo in jih opozarjajo na čas odmora, hidracijo, tudi koronarne obremenitve in v skladu s tem optimizira delovni čas, hkrati pa tudi tveganja, kot so nesorazmeren nadzor nad zaposlenimi in izguba avtonomije delavcev. Oblika platformnega dela, kot je npr. dostavna služba, ki jo upravlja aplikacija, je slab zgled, saj navadno deluje z namenom izključne optimizacije dobička, na škodo delavcev, brez kakršnega koli obzira na pogoje dela, večinsko z obidom zakonodaje. Tehnološke rešitve morajo biti obvezno vključujoče, etično sprejemljive in dostopne.
Raziskovalce in odločevalce čaka še veliko dela
K raziskovanju delovnih razmer v turizmu je nujno pristopiti sistematično. Razviti je potrebno kazalnike ranljivosti za različne tipe turističnega dela in glede na posamezno delovno mesto ali vsaj sklop delovnih mest. Nato je smiselno testirati in predlagati učinkovite zaščitne ukrepe ter vzpostaviti nacionalne in regionalne protokole za zaščito zdravja delavcev in zagotavljati njihovo spoštovanje z, v skrajnem primeru, represivnimi ukrepi. Odločevalci bi morali spodbujati longitudinalne raziskave, ki spremljajo učinke podnebnih sprememb na zdravje in karierni razvoj delavcev, tudi produktivnost in posledično prilagajanje normativov, paralelno pa bi morali razvijati socialno odgovorne tehnologije z vključevanjem etičnih standardov v upravljanje dela.
Reference:
HEAT-SHIELD Research Project. (n.d.). Hscopy1. Retrieved 1 July 2025, from https://www.heat-shield.eu
Levi, M., Kjellstrom, T., & Baldasseroni, A. (2018). Impact of climate change on occupational health and productivity: A systematic literature review focusing on workplace heat. La Medicina Del Lavoro, 109(3), Article 3. https://doi.org/10.23749/mdl.v109i3.6851
Pogačar, T., Žnidaršič, Z., Kajfež Bogataj, L., Flouris, A. D., Poulianiti, K., & Črepinšek, Z. (2019). Heat Waves Occurrence and Outdoor Workers’ Self-assessment of Heat Stress in Slovenia and Greece. International Journal of Environmental Research and Public Health, 16(4), 597. https://doi.org/10.3390/ijerph16040597
Šavrič, J., Ladkin, A., Cooper, C., & Turnšek, M. (2025). Climate change and tourism work: A perspective paper. Tourism Review, ahead-of-print(ahead-of-print). https://doi.org/10.1108/TR-10-2024-0956
Turnšek M., et al. (2024). Climate Change and Slovenian Tourism (ARIS TRP Project V7-2128 No. WP5; p. 79). University of Maribor, Faculty of Tourism; University of Ljubljana, Biotechnical Faculty. https://www.ft.um.si/wp-content/uploads/2024-05-STO-Vodnik-po-podnebnih-spremembah_ANG_okt2024_.pdf
