Ekstremni vremenski pojavi, ki vse pogosteje prizadenejo evropsko regijo, niso več le sezonska neprijetnost ali dolgoročna grožnja. Postajajo akutna zdravstvena kriza, v odprtem pismu, naslovljenem na vlade in zdravstvene oblasti v 53 državah evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije, opozarja Panevropska komisija za podnebje in zdravje.
Komisija opozarja, da vročinski valovi, bolezni, povezane s podnebnimi spremembami, ter preobremenjeni zdravstveni sistemi predstavljajo resno grožnjo javnemu zdravju in družbeni stabilnosti.
Tihe posledice vročine
Evropska regija beleži rekordno visoke temperature, vse pogostejše in smrtonosnejše vročinske valove. Vpliv vročine se pogosto skriva v statistiki smrti zaradi kapi, srčnih zastojev ali odpovedi dihal.
Posebej ranljive skupine vključujejo starejše, osebe z invalidnostjo, ljudi v neustreznih bivališčih, nosečnice, otroke ter delavce, izpostavljene ekstremni vročini. Posledice vplivajo tudi na duševno zdravje, zmanjšujejo produktivnost, škodujejo pridelku, višajo stroške energije in obremenjujejo kritično infrastrukturo.
Med letoma 2003 in 2023 se je smrtnost, povezana z vročino, povečala za 30 %. V letih 2022 in 2023 je zaradi vročine umrlo več kot 100.000 ljudi v 35 evropskih državah. Letošnji junij 2025 je bil najtoplejši doslej v zahodni Evropi. Istočasno se zaradi podnebnih sprememb širijo bolezni, ki so bile nekoč redke v Evropi. Na primer lokalno prenašani primeri denga vročice so se med letoma 2022 in 2024 povečali za 368 %.
Zdravje, podnebje in gospodarstvo so neločljivo povezani
Podnebna kriza je tudi zdravstvena kriza. In ukrepanje za podnebje pomeni tudi zaščito zdravja. Onesnažen zrak zaradi izgorevanja fosilnih goriv povzroča več kot 500.000 prezgodnjih smrti letno v evropski regiji.
Rešitve so. Zmanjšanje emisij pomeni čistejši zrak in milijone rešenih življenj. Širjenje zelenih površin v mestih zmanjšuje toplotni stres, izboljšuje duševno zdravje, znižuje energetske stroške in absorbira ogljik. Povečanje mestnega zelenja za 30 % bi lahko zmanjšalo smrtnost zaradi vročine za do 40 %.
Potrebujemo nove kazalnike uspešnosti, ki bodo v ospredje postavili zdravje, blaginjo, enakost in trajnost. Nekatere države že vključujejo zdravje in podnebje v svojo gospodarsko politiko. Tudi druge morajo slediti temu zgledu, saj zdravja – ne osebnega ne planetarnega – ne moremo “outsourcati”. Oboje je neprecenljivo. In oboje je ogroženo.
V odprtem pismu je komisija še zapisala, da bo v prihodnjih mesecih predstavila niz drznih, a izvedljivih predlogov za soočanje s podnebno krizo in zaščito zdravja.
