Skladnost in resničnost

Avtentičnost in resničnost privlačita in motivirata. Zlaganost in prisila k uvajanju sprememb, v katerih ne vidimo smisla, odbijata.

Kje sta v tem ogledalu trajnost(nost) in ESG? Lahko se nasmehnemo in zatrdimo, da z vidika konceptualnih vrednot trajnost(nost) in ESG temeljita na avtentičnosti in transparentnosti. A marsikje ni tako. Te besede so lahko maska za vse kaj drugega. Številni zeleni prehod in ESG, kot ga predstavlja EU zakonodaja, razumejo kot birokratsko blodnjavo Bruslja, ki je skregana z realnostjo.

Kot pogosto v življenju, tudi tu ločnica ni črno-bela. Iz lastne prakse vemo, da podjetja kakšne spremembe uvajajo le zato, da bi zadostila črki zakona, da bi »dobili kljukico«, namesto da bi odločitve razumeli kot priložnost za rast, transparentnost, konkurenčnost in resnično povezanost z deležniki. Tako nastane nevaren prepad med vrednotami in dejanji – tihi konsenz, da se nekaj počne zaradi forme, ne zaradi vsebine. In ko ESG postane zgolj še en birokratski mehanizem za prekrivanje interesov, je prav, da to jasno povemo: cesar je gol.

V tej številki na več načinov razgrinjamo goloto: v revizorjevih zahtevah oz. interpretacijah v okviru poročanja o trajnostnosti. V marketingu s pravimi besedami in praznimi dejanji … V energetiki, kjer se kaže nemoč odločanja.

Hkrati pa vidimo, kako lahko z odločenim vodstvom, verodostojno strategijo, motiviranimi strokovnjaki in kolektivi delamo resnične spremembe na bolje.

Torej je treba tudi pri trajnost(nost)i in ESG nenehno zbirati zrna med plevelom. In se brez strahu zavzemati za resničnost in avtentičnost. Če skladnost z zakonodajo in politično korektne besede postanejo prazne in gole, nikomur nič ne koristijo.