Pokojninska reforma
| Avtor: Jošt Žagar |
Pokojninska reforma, ki jo je v začetku maja sprejela vlada, potrditi pa jo mora še Državni zbor, predstavlja odgovor na demografske spremembe. Reforma med drugim postopoma uvaja nekoliko višjo upokojitveno starost, spreminja se način izračuna pokojnin, pokojninska doba za upokojitev pa ostaja enaka. Obvezno pokojninsko zavarovanje predstavlja le prvi steber. Dodatno pokojninsko zavarovanje, ki predstavlja drugi steber, še naprej ostaja prostovoljno, se pa z reformo uvajajo nekatere obveznosti delodajalcev, zavedanje o pomenu načrtovanja varne starosti bo tako naraščalo. Ponudniki pokojninskih produktov to že zaznavajo, vprašali pa smo jih še, ali načrtujejo tudi uvedbo trajnostnih pokojninskih produktov, skladnih z 8. ali 9. členom uredbe SFDR. O svoji politiki vključevanja zaposlenih v dodatno pokojninsko zavarovanje so za ESG spregovorili tudi nekateri večji slovenski delodajalci.
V začetku maja je vlada sprejela Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki predstavlja novo pokojninsko reformo. Ta je del zavez v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), potrebna pa je zlasti zaradi demografskih sprememb. Slovenija ima namreč pretočni pokojninski sistem, s staranjem prebivalstva pa se vztrajno zmanjšuje razmerje med zavarovanci, ki s prispevki financirajo pokojnine in upokojenci. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sporočilu za javnost navaja, da je danes starejši od 65 let vsak peti prebivalec, čez 35 pa bo tej starostni skupini pripadal že vsak tretji. Evropska komisija in Organizacija za evropsko sodelovanje in razvoj (OECD) sta leta 2021 napovedali, da bomo namesto današnjih 10,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za pokojnine do leta 2050 namenili dobrih 16 odstotkov BDP. Reformo mora potrditi še Državni zbor, prve spremembe bodo začele veljati že s 1. januarjem 2026, v celoti pa bo zaključena leta 2040.
S pokojninsko reformo se ohranja pokojninska doba 40 let, dviguje pa se, tudi v luči kasnejšega vstopanja mladih na trg dela, upokojitvena starost. Predviden je postopen dvig starostne meje za upokojitev s 40 leti pokojninske dobe iz trenutnih 60 let na 62 let ter z vsaj 15 leti pokojninske dobe iz 65 let na 67 let. Obe starostni meji se začneta dvigovati postopoma leta 2028, in sicer za tri mesece vsako leto do vključno leta 2035. Starostno mejo bo možno znižati za delo pred 20. letom, za skrb za otroka v prvem letu starosti in za služenje vojaškega roka.
Novosti pri izračunu pokojnin
Postopoma se bo zviševal odmerni odstotek, in sicer s trenutnih 63,50 odstotka postopoma na 70 odstotkov do leta 2035. Z ostajanjem v aktivnosti v 41., 42. in 43. letu pokojninske dobe se odmerni odstotek dodatno poveča za 1,5 odstotne točke za vsakih 6 mesecev podaljšane pokojninske dobe, kar velja tudi za zavarovance, ki bodo dopolnili 40 let pokojninske dobe, ne pa še starostne meje. Tisti od staršev, ki je v večji meri uporabil starševski dopust in ni uveljavljal skrbi za otroka za nižanje starostne meje bo lahko uveljavil 1,6 odstotne točke višji odmerni odstotek za vsakega otroka, do največ treh otrok oz. skupno 4,8 odstotne točke. Kdor služenja vojaškega roka ne bo uveljavil za znižanje starostne meje, bo to lahko uporabil za višanje odmernega odstotka od 5 do 9 mesecev za 0,8 odstotne točke, od 12 do 15 mesecev za 1,6 odstotne točke in nad 15 mesecev služenja obveznega vojaškega roka za 2 odstotni točk. Obdobje za izračun pokojninske dobe se iz sedanjih 24 najboljših zaporednih let podaljšuje na 40 let, od katerih se bo odštelo 5 najslabših, ne nujno zaporednih. V obdobju prejemanja nadomestil za brezposelnost se bo kot osnova za izračun upoštevala plača pred nastankom brezposelnosti, študentsko delo pa se pri izračunu osnove ne bo upoštevalo.
Letni dodatek bo po novem urejen sistemsko in se bo prejemnikom pokojnin izplačeval v petih razredih, od 160 evrov do 470 evrov. Uvaja se tudi zimski dodatek, ki bo letos znašal 150 evrov, nato pa se bo vsakoletno poviševal za 20 evrov, do leta 2030, ko bo znašal 250 evrov.
K skupnemu odstotku za uskladitev pokojnin trenutno 40 odstotkov prispeva inflacija in 60 odstotkov rast plač, z letom 2040 pa bo inflacija predstavljala 80 odstotkov teže, rast plač pa 20 odstotkov. To je ena glavnih zahtev NOO, kritiki ob tem izpostavljajo, da so plače do sedaj rasle hitreje od inflacije.
Prvi steber ni dovolj
Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa predstavlja le prvega izmed pokojninskih stebrov, ki za večino prebivalcev ne zagotavlja zadostnih sredstev za kakovostno življenje po upokojitvi. Kot izhaja iz letnega poročila ZPIZ je v letu 2024 povprečna izplačana neto starostna pokojnina znašala 869,20 evrov, povprečna izplačana neto plača v tem obdobju pa je bila 1.526,02 evra. Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje predstavlja drugi steber, ki ga država spodbuja z davčnimi olajšavami. V dodatno pokojninsko zavarovanje je bilo v mesecu decembru 2023 vključenih 613.683 zavarovancev, kar je predstavljalo 61,33 odstotka zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, na svojih spletnih straneh navaja Direktorat za delovna razmerja in pravice iz dela. V navedenem mesecu je svojim zaposlenim dodatno pokojninsko zavarovanje omogočalo 7.647 delodajalcev. Za 210.147 zavarovancev se takrat premije niso vplačevale in so imeli sredstva imeli zadržanju ali v mirovanju.
Pokojninska reforma predvideva spremembe tudi za drugi steber, in sicer se spreminjajo določbe glede izplačila rent. Izračun dosmrtnih rent temelji na precej konservativnem pravilniku, zaradi česar so te rente razmeroma nizke. Zato bo odpravljena zahteva, da so rente dosmrtne, kar bo izboljšalo privlačnost dodatnega zavarovanja in razširilo možnost tako imenovane pospešene rente. Dlje bo dopuščena vključitev v dinamični podsklad v okviru politik življenjskega cikla. Dinamični podskladi predstavljajo večja tveganja, a v povprečju tudi višje donose. V prehodnem obdobju bodo morali delodajalci izbrati ponudnika prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in z delavci opraviti razgovor o kolektivni shemi, navaja Ministrstvo. Dogovorijo se lahko, da premijo vplačuje samo delodajalec, samo delavec ali pa vsak del premije. Možen je tudi dogovor, da nihče ne vplačuje ničesar. Prehodno obdobje traja eno leto za velika podjetja in je daljše za mala in srednja podjetja.
Pod črto, pokojninska reforma ima široko podporo vlade in socialnih partnerjev. Gospodarstvo izraža zadovoljstvo nad nespremenjeno prispevno stopnjo in neobveznostjo vključevanja v drugi steber, saj so slovenske plače že sedaj med najbolj obremenjenimi v OECD. Kritični pa ostajajo nekateri sindikati in organizacije civilne družbe, predvsem zaradi spremenjenega načina indeksacije.
Zavedanje pomena načrtovanja raste
Pri vprašanju, kakšne trende s strani delodajalcev in posameznikov zaznavajo pri povpraševanju po produktih dodatnega pokojninskega zavarovanja, Dubravka Derossi Uršič, izvršna direktorica sektorja za prodajo in operativni marketing na Modri zavarovalnici izpostavlja izrazito rast zavedanja o pomembnosti varčevanja za starost, tako med obstoječimi kot potencialnimi varčevalci: »V Sloveniji je večina članov v dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih kolektivno prek delodajalcev, zaradi česar je bil v preteklosti odnos do tovrstnega varčevanja precej pasiven.« Danes pa se ta odnos znatno spreminja, saj se ljudje vse bolj aktivno zanimajo za svoje pokojninske načrte. »To se odraža v povečanem povpraševanju po predstavitvah, ki jih izvajamo na sedežih podjetij ali na daljavo, ter v vse širši uporabi našega spletnega portala in mobilne aplikacije m.Modra, ki ponujata personalizirane informacije o varčevalnih računih,« pojasnjuje sogovornica ter dodaja, da beležijo tudi več klicev in konkretnih vprašanj v svojem kontaktnem centru, kar kaže na večjo ozaveščenost in zaupanje v naše produkte.
Večinoma gre za podjetja, ki razumejo današnjo potrebo svojih zaposlenih po finančno varni upokojitvi in so jih že vključili v dodatno pokojninsko zavarovanje, pa pojasnjuje Robert Leskovar, vodja pokojninskih zavarovanj pri Generali zavarovalnici d.d. »Podjetja, ki z vključitvijo odlašajo zaradi drugih prioritet, se ne zavedajo pomembnosti varčevanja ter skrbi za finančno varnost v starosti, hkrati pa izgubljajo dragocen čas, ki močno vpliva na višino privarčevanih sredstev,« opozarja. Predlog pokojninske reforme, ki podjetjem brez pokojninskega načrta za zaposlene nalaga, da ga oblikujejo, četudi brez obveznosti plačevanja delodajalca, je po njegovih besedah zagotovo pozitiven korak: »Na ta način se lahko zaposleni v varčevanje vključijo vsaj sami, brez vplačil delodajalca.« Dodatno pokojninsko zavarovanje je še zlasti izrednega pomena zlasti za zaposlene z nižjimi plačami in posledično tudi nižjimi pokojninami, ki se težje odločijo za različne oblike varčevanja za upokojitev, opozarja in dodaja, da bi s tem predlogom tudi njim omogočili varčevanje za starost.
Pri skupini Triglav opažajo, da se povečuje delež članov, ki varčujejo skladno z naložbeno politiko življenjskega cikla: »Za mlajše člane je npr. optimalnejše varčevanje v bolj tveganih (večja nihajnost gibanja premoženja), a potencialno donosnejših skladih. Povečujejo se tudi povprečna vplačila članov in delodajalcev ter zbrana sredstva v skladih.« Obenem se povečuje tudi delež upokojencev, ki poleg pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja prejemajo še pokojninsko rento iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, izpostavljajo. Po njihovi oceni je takšnih upokojencev že približno 10 odstotkov.
Pokojninska reforma bo spodbudila drugi steber
Glede pokojninske reforme Derossi Uršičeva iz Modre zavarovalnice izpostavlja, da napovedana pokojninska reforma prinaša pomembno spodbudo: »Vsa srednja in velika podjetja bodo med letoma 2026 in 2028 morala s predstavniki zaposlenih opraviti pogovor o vključitvi v drugi pokojninski steber ter o tem tudi poročati.« Tako pozdravljajo predlagane spremembe, ki dodatnemu pokojninskemu zavarovanju prinašajo večjo fleksibilnost, tako v fazi varčevanja kot v fazi izplačevanja. »Na strani naložbene politike se pričakuje podaljšanje obdobja investiranja v delniške sklade ter več svobode pri izbiri naložb s sprostitvijo nekaterih naložbenih omejitev,« pojasnjuje in dodaja, da kot pozitivno ocenjujejo tudi druge predlagane spremembe, kot je dvig mejnega zneska za enkratno izplačilo, možnost enkratnega izplačila v primeru invalidnosti ali hujše bolezni ter odpravo obveznosti doživljenjske rente: »Te novosti pozdravljajo tako varčevalci kot delodajalci, zato pričakujemo povečano zanimanje in več vplačil v naše sklade.«
Pri Generali podpirajo večino predlogov in upajo, da bodo še nevključeni delodajalci postopoma sprejeli vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje kot nekaj samoumevnega, saj to prinaša prednosti tako gospodarstvu kot zaposlenim. »Delodajalci morajo razmišljati dolgoročno in se zavedati, da izgubljajo dragoceni čas posledično tudi čas svojih zaposlenih za varčevanje,« pojasnjuje Leskovar. Ob tem izpostavlja primer Hrvaške: »Njihovi pokojninski skladi kupujejo slovenska podjetja, podpirajo nacionalno gospodarstvo in dosegajo visoke donose za člane v hrvaških pokojninskih skladih.« Hrvaški pokojninski skladi po njegovih besedah »služijo iz slovenskih naložb«, medtem pa prebivalci Slovenije nimajo veliko donosa od denarja na bančnih računih, prav tako ne naše gospodarstvo: »Če ne bomo sedaj ukrepali, ko je pokojninska reforma na mizi, se bomo čez 10 let še bolj čudili, kako drugim uspeva, nam pa ne. Izgubljenega časa od zadnje pokojninske reforme 2013 pa tudi ne moremo povrniti.«
Od konca leta 2020 do zadnjega dne minulega leta se je vrednost naložb hrvaških pokojninskih skladov zvišala s 434,4 milijona na 1,01 milijarde evrov, so maja poročale Finance.
Napovedana reforma bo zelo verjetno precej povišala število varčevalcev v pokojninskih skladih, ki so zaposleni v manjših in mikro družbah, predvidevajo v skupini Triglav. Ta segment zaposlenih je po njihovih pojasnilih namreč pretežno brez prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in zakonodajalec jih želi z novo zakonodajo čim več privabiti k zavarovanju: »Nova zakonodaja predvideva, da vsi delodajalci, ki svojim zaposlenim še ne zagotavljajo te oblike zavarovanja, to možnost zaposlenim predstavijo oz. ponudijo, pri čemer delodajalec ni obvezan financirati premije. Zavarovanje ostaja še naprej prostovoljno, delodajalec pa se lahko z zaposlenimi dogovori, da premijo financira on sam, samo zaposleni ali pa premijo financirata zaposleni in delodajalec skupaj.«
Bodo na voljo trajnostni pokojninski produkti?
V zadnjem času se je sicer na slovenskem trgu pojavilo vse več trajnostnih naložbenih produktov, med njimi tistih, skladnih z 8. ali 9. členom Uredbe EU o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (SFDR). V okviru 8. člena gre za finančne produkte, ki »med drugimi značilnostmi spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti ali kombinacijo teh značilnosti«, 9. člen pa govori o produktih, katerih cilj so trajnostne naložbe. Pri sogovornikih smo preverili, ali tudi pri pokojninskih produktih upoštevajo trajnostne kriterije, ponujajo specifične trajnostne naložbene produkte, to morda načrtujejo ter kakšno povpraševanje po tem zaznavajo s strani svojih strank.
Modra zavarovalnica trenutno še ne ponuja finančnih produktov v skladu z 8. ali 9. členom SFDR, je pa to del njihove strategije: »V prihodnosti načrtujemo uvedbo skladov po 8. členu SFDR. Pri upravljanju pokojninskih skladov je naša prva odgovornost stabilna in dolgoročno vzdržna rast sredstev naših članov.« ESG dejavnike že zdaj do določene mere vključujejo v naložbene odločitve, vedno v okviru varnega in skrbnega poslovanja ter v skladu z načelom preudarne osebe, pojasnjuje Derossi Uršičeva. Presojajo dolgoročne vplive naložb na okolje in družbo ter tudi upravljavske prakse podjetij. Izogibajo se neposrednim naložbam v panoge, kot so sporno orožje, tobak, igre na srečo ali proizvodnja električne energije iz fosilnih goriv, prav tako pa tudi naložbam v državne obveznice držav z visokim korupcijskim tveganjem. »Nekaj zanimanja za trajnostne naložbe zaznavamo, predvsem v luči večje prepoznavnosti teh tem v javnosti, a za zdaj to še ni odločilni dejavnik pri izbiri produktov. Verjamemo pa, da se bo zanimanje v prihodnje še krepilo,« še izpostavlja sogovornica.
Trajnostnost in prehod v varno podnebno nevtralno in na podnebne spremembe odporno krožno gospodarstvo sta v zadnjem obdobju v središču dogajanja, tudi pri naložbeni politiki vlagateljev, ki so pri svojih odločitvah usmerjeni v odgovornost do okolja, boljšo poslovno etiko, spoštovanje človekovega dostojanstva in preprečevanje korupcije, opažajo pri Generali. Zato trajnostni vidiki postajajo sestavni del odločitev o investiranju, tudi pri naložbah pokojninskih skladov. »To velja tudi za pokojninske sklade Generali zavarovalnice. Odločanje o zasledovanju tega cilja sicer velja, pri čemer pa opredelitev še ni formalno umeščena v podlage, kar je naslednji korak – pri naložbenih odločitvah zasledovati vlaganje v naložbe po določbah 8. in 9. člena SFDR. Žal ponudbe naložb, ki bi ustrezala kriterijem po navedenih podlagah, na trgu še ni veliko,« pojasnjuje Leskovar. Je pa po njegovih besedah zagotovo pomembno, da tudi vidik trajnostnosti in trajnostni razvoj na področju vlaganja v naložbe, ki izpolnjujejo trajnostne kriterije, v čim večji meri vključijo v ponudbo svojih pokojninskih skladov in tako članom skušajo zagotoviti izpolnjevanje tudi teh njihovih preferenc in jim pokazati, da jim je pri izvajanju dodatnega pokojninskega zavarovanja pomembno zagotavljati čim boljše donose kot tudi skrbeti, da je naložbeni portfelj čim bolj trajnostno naravnan.
V Triglav pokojninski družbi trajnostno naravnanost uresničujejo na okoljskem, družbenem in upravljavskem področju (ESG), skladno s poslanstvom Skupine Triglav, ki temelji na ustvarjanju varnejše prihodnosti. »Zavezani smo odgovornemu upravljanju premoženja, pri čemer dosledno upoštevamo glavne škodljive vplive investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti. Naše naložbene odločitve temeljijo na sprejeti Trajnostni politiki investiranja,« izpostavljajo. »Naš trajnostni pristop se med drugim odraža v povečevanju deleža zelenih in trajnostnih obveznic ter obveznic s pozitivnim družbenim učinkom. Obenem postopoma zmanjšujemo izpostavljenost do dejavnosti z večjimi negativnimi vplivi na okolje in družbo. Izogibamo se naložbam v podjetja, ki širijo zmogljivosti na področju premogovništva ali termoelektrarn ter redno prepoznavamo in analiziramo ključne škodljive vplive naložbenih odločitev na trajnostne dejavnike,« pojasnjujejo. Poleg tega sledijo zahtevam SFDR, načelom odgovornega investiranja Združenih narodov (UN PRI) in ciljem trajnostnega razvoja (SDG). »Trenutno preučujemo tudi možnosti razvoja produktov, skladnih z 8. in 9. členom uredbe. Čeprav zaenkrat še ne beležimo izrazitega porasta povpraševanja po pokojninskih produktih s trajnostnimi značilnostmi, smo na nadaljnji razvoj tega segmenta pripravljeni,« izpostavljajo.
Različne politike delodajalcev
Z vprašanji glede pokojninske reforme in vključevanja zaposlenih v drugi steber smo se obrnili tudi na nekatere večje slovenske delodajalce. V Lidlu Slovenija uvodoma pojasnjujejo, da so se celovito odzvali na posebnosti slovenske zakonodaje, povezane s pokojninsko dobo, ki zaposlene s krajšim delovnim časom v primerjavi z zaposlenimi za polni delovni čas postavlja v neenakovreden položaj. Tako so že pred leti začeli aktivno iskati rešitve znotraj svojega poslovnega modela: »Eden prvih korakov je bila leta 2016 uvedba vplačevanja premij za dodatno pokojninsko zavarovanje. Letni znesek, ki ga v ta namen po uspešno opravljeni poskusni dobi vplačujemo za vsakega zaposlenega, znaša 480 evrov.« Kot nadgradnjo tega ukrepa so leta 2022 uvedli spremembo poslovnega modela za zaposlene v prodaji in skladišču: »Za delovna mesta prodajalec, skladiščnik in viličarist smo uvedli 36-urni delovni teden kot polni delovni čas, ki smo ga poimenovali Lidlova 36-ka. Ta model zaposlenim omogoča, da kljub 36-urnemu tednu pridobijo polno delovno in pokojninsko dobo, pri čemer so vsi pogoji za upokojitev izenačeni s pogoji zaposlenih, ki delajo 40 ur na teden.« Pred uvedbo tega sistema je bil zaposlenim v prodaji in skladišču večinoma na voljo model 30-urnega delovnega tedna, ki pa zaradi slovenske zakonodaje ni bil optimalen, saj je kljub konkurenčnim plačam krajši delovni čas pomenil slabše pogoje ob upokojitvi v primerjavi z zaposlenimi s polnim delovnim časom.
Družba Petrol za svoje zaposlene vplačuje v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ – drugi pokojninski steber). »V zavarovanje so vključeni vsi zaposleni po 12 mesecih neprekinjenega delovnega razmerja v podjetju. Višina premije znaša 3,5 % bruto plače posameznega zaposlenega. Za vplačevanje v dodatno pokojninsko zavarovanje smo se odločili z namenom krepitve dolgoročne socialne varnosti zaposlenih, povečanja privlačnosti podjetja za nove sodelavce in zadržanja obstoječih,« pojasnjujejo in dodajajo, da njihova politika temelji na načelih transparentnosti, pravičnosti in dolgoročni vzdržnosti.
Za svoje zaposlene pri Telemachu ne vplačujejo v drugi pokojninski steber, izpostavljajo pa oblikovano celostno strategijo skrbi za zaposlene, ki vključuje različne oblike ugodnosti, podpore in razvoja: »Med drugim nudimo kolektivno nezgodno zavarovanje ter druge ukrepe za dobrobit zaposlenih. Redno spremljamo njihove potrebe in pričakovanja prek internih anket in dialoga, kar nam omogoča, da oblikujemo politike, ki so skladne z dejanskimi prioritetami naših sodelavcev.«
V Leku, članu skupine Sandoz so ponosni, da kot družbeno odgovoren delodajalec, ki želi svojim zaposlenim zagotoviti čim večjo finančno varnost v prihodnosti, podpirajo varčevanje za dodatno pokojnino, in tako svojim zaposlenim že vse od leta 2001, ko je Lek skupaj s skupino drugih večjih gospodarskih družb ustanovil Pokojninsko družbo A, omogočajo kolektivno dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje: »Premija dodatnega pokojninskega zavarovanja se vplačuje v maksimalnem znesku davčne olajšave, na podlagi katere naši sodelavci ob upokojitvi prejemajo dodatno pokojninsko rento, ki jim omogoča ne le boljši življenjski standard po koncu delovno aktivnih let, ampak tudi boljšo socialno varnost. Dodatna pokojnina namreč predstavlja pomemben element zagotavljanja boljše socialne varnosti naših že upokojenih sodelavcev in sodelavcev, ki jih ta mejnik še čaka.« Zaposleni lahko izbira svoji starosti primeren sklad, v katerega bodo vloženi njegovi prihranki za dodatno pokojnino. Izbira lahko med tremi kritnimi skladi naložbene politike življenjskega cikla
Drugi steber pomemben dejavnik zadovoljstva zaposlenih
Na vprašanje, kako po njihovem zaznavanju na zadovoljstvo zaposlenih vpliva vplačevanje v drugi pokojninski steber pri Lidl Slovenija pojasnjujejo: »Zaposleni so to novost ob uvedbi zelo dobro sprejeli in jo še danes prepoznavajo kot ugodnost. Prav tako naše interne raziskave kažejo, da zaposleni ukrep vplačevanja dodatnega pokojninskega zavarovanja prepoznavajo kot enega pomembnejših ukrepov, ki vpliva na njihovo zadovoljstvo z delodajalcem. V raziskavi o zadovoljstvu z ukrepi, ki jih imamo v podjetju uvedene v okviru certifikata Družini prijazno podjetje iz leta 2024, je večina zaposlenih kot najpomembnejšo ugodnost navedla prav dodatno pokojninsko zavarovanje.« Z omenjenimi ukrepi ne naslavljajo le vprašanj, povezanih s pokojninsko dobo, temveč se hkrati odzivajo na dinamične razmere na trgu dela in si prizadevajo ostati konkurenčen delodajalec: »Sledimo tudi naši strategiji dobrega počutja za zaposlene Dober lajf, ki vključuje privlačne delovne pogoje, številne priložnosti za karierno rast, ukrepe za dobro mentalno in fizično počutje zaposlenih na delovnem mestu in izven njega, krepitev ekipne povezanosti in ugodne dodatke.«
Vplačevanje v drugi pokojninski steber pozitivno vpliva k večjemu zadovoljstvu zaposlenih, saj pomeni dolgoročno skrb delodajalca za njihovo finančno varnost po upokojitvi, opažajo tudi pri Petrolu: »Zaposleni to prepoznavajo kot pomembno dodatno ugodnost. Obenem ta praksa krepi ugled družbe kot odgovornega in zanesljivega delodajalca.«
V Telemachu se zavedajo, da so dodatna dolgoročna zavarovanja lahko pomemben element finančne varnosti zaposlenih, zlasti v luči negotovosti glede prihodnjih pokojnin. »Vendar pa naši redni interni vpogledi kažejo, da zaposleni trenutno večjo vrednost pripisujejo drugim oblikam podpore – kot so fleksibilni delovni pogoji, možnosti za razvoj in izobraževanje ter ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem,« opažajo in sklepajo, da k temu verjetno prispeva tudi razmeroma nizka povprečna starost zaposlenih.
Kot opažajo v Leku in na podlagi povratnih informacijah sodelavcev ta oblika dolgoročnega varčevanja pomembno prispeva k večjemu občutku stabilnosti in varnosti zaposlenih: »Zaposlenim je zelo pomembna družbena odgovornost delodajalca in dolgoročno razmišljanje ter skrb za zaposlene tudi po zaključku aktivne delovne dobe. V času, ko se posamezniki vse bolj zavedajo pomena osebne pokojninske varnosti, je tovrstna podpora s strani delodajalca še toliko bolj dragocena.«
Delodajalci pokojninsko reformo pozorno spremljajo
Kako delodajalci komentirajo pokojninsko reformo in ali nameravajo v tej luči spremeniti oz. prilagoditi svojo politiko vplačevanja v drugi pokojninski steber? »Napovedano pokojninsko reformo pozorno spremljamo, saj bo vplivala tako na podjetje kot na zaposlene,« so odgovorili iz Petrola.
Napovedano pokojninsko reformo pozorno spremljamo tudi v Telemachu: »Ko bodo znani konkretni zakonodajni predlogi, jih bomo skrbno analizirali in po potrebi ustrezno prilagodili našo kadrovsko politiko. Naš ključni cilj ostaja enak – zagotavljati dolgoročno varnost in zadovoljstvo zaposlenih ter delovati v skladu z zakonodajo in odgovorno kadrovsko prakso.«
Napovedano pokojninsko reformo pozdravljajo v Leku, saj jo v luči sprememb vidijo kot pozitiven premik naprej: »Odmik od trenutnih limitov bi prav gotovo še povečal socialno varnost v letih po upokojitvi. Na ta način bi se glede na predloge s strani vlade, podjetja prilagodila in bo to vsekakor pomenilo pomemben vidik pri odločitvi za zaposlitev pri delodajalcih.« Predlog se po njihovih pojasnilih dejansko približuje modelu, ki je v večini evropskih držav vpeljan že mnogo let.
Ponudba dodatnih pokojninskih zavarovanj v Sloveniji
Z vprašanji smo se obrnili na ponudnike dodatnega pokojninskega zavarovanja.
V Modri zavarovalnici tržijo in upravljajo pokojninski sklad za javne uslužbence ter pokojninski sklad, namenjen zaposlenim v gospodarstvu. Oba sklada izvajata naložbeno politiko življenjskega cikla, kar pomeni, da ju sestavljajo 3 podskladi, ki so prilagojeni starosti varčevalcev. Varčevanje v dodatnem pokojninskem zavarovanju je namreč lahko veliko bolj donosno, če varčujemo skladno z življenjskim ciklom. »Ko smo mlajši, vlagamo v dinamični sklad, nato pa postopno prehajamo skozi bolj konservativno naložbeno politiko proti zajamčenemu skladu, ki je primeren predvsem za tiste, ki jim do upokojitve manjka zgolj še nekaj let,« pojasnjujejo in dodajajo, da na ta način zmanjšamo tržna tveganja, optimiziramo donose skozi različna življenjska obdobja ter poskrbimo za bistveno višjo pokojninsko rento, ki jo prejemamo po upokojitvi do konca življenja.
»Smo tudi največji izplačevalec pokojninskih rent v Sloveniji, z več kot 60 odstotnim tržnim deležem. Leta 2024 je Modra zavarovalnica izplačala 42,2 milijona evrov dodatnih pokojnin 52.378 zavarovancem. V mesecu aprilu 2025 smo rento izplačevali že več kot 57.000 upokojencem,« izpostavljajo.
Generali zavarovalnica na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja ponuja zavarovanje LEON, ki se izvaja preko Krovnega vzajemnega pokojninskega sklada LEON 2 že od leta 2002. »Da smo uspešni, potrjujejo tudi naši člani, ki nam zaupajo svoja sredstva v upravljanje ter skrb za njihovo dodatno pokojninsko rento kot cilj tega njihovega varčevanja,« izpostavljajo ter dodajajo, da jim zaupajo predvsem dobra slovenska in tuja podjetja, ki svojim zaposlenim pomagajo nuditi varnost na starost preko dodatnega pokojninskega varčevanja oziroma dodatne pokojninske rente.
Skupina Triglav ponuja naslednje produkte, ki jih ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju: Kolektivno in individualno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (varčevalna faza) ter izplačevanje pokojninskih rent iz naslova privarčevanih sredstev v okviru prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (faza izplačevanja).
