Globalne dobavne verige
| Avtorica: mag. Marjetka Raušl Lesjak |
Sodobno suženjstvo prizadene več kot 50 milijonov ljudi po vsem svetu, od tega jih je 28 milijonov ujetih v prisilno delo. To so podatki iz e-knjige Stanje novodobnega suženjstva in človekovih pravic v globalnih dobavnih verigah, ki ga je po podatkih Mednarodne organizacije dela pripravil The Ethixbase360 Team, ki se zavzema za odpravo novodobnih oblik suženjstva.
V e-knjigi boste našli kritično analizo izziva kršitev človekovih pravic v dobavnih verigah in načrt za pomoč podjetjem, da bodo poskrbela za odgovornejše ravnanje na vseh ravneh dobavne verige, uvedla izvedljive ukrepe za zagotavljanje skladnosti in obvladovanja tveganj, pri tem ostala konkurenčna in izvedla strategije za zaščito svojega poslovanja.
Na svetu ni države, ki je ne bi prizadela – vsaj v okviru globalne dobavne verige – nevarnost novodobnega suženjstva. Sem spada prisilno delo (delavec opravlja neko delo iz strahu pred izgubo pravnega statusa), zloraba delovnih pogodb, prenizko plačano delo ali delo brez plačila, nehumane razmere, omejen dostop do pravne zaščite, trgovina z ljudmi …
Regulativno okolje je jasno
Lansko leto predstavlja pomemben mejnik na področju prizadevanj za bolj etične globalne dobavne verige.
Svet EU je sprejel Direktivo o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnosti (CSDDD), ki vzpostavlja pravno odgovornost za podjetja, povezano s kršitvami okolja in človekovih pravic v njihovi dobavni verigi. Prav tako so lani v Kanadi zaostrili prizadevanja za omejevanje zlorab človekovih in delavskih pravic, v Avstraliji je parlament sprejel zakon, ki dopolnjuje zakon o novodobnem suženjstvu z imenovanjem komisarja za bolj proti tej vrsti suženjstva. V Združenem kraljestvu ugotavljajo, da so na tem področju rahlo zaostali. Odbor lordske zbornice je tako priporočil, naj Združeno kraljestvo sprejme zakonodajo o dolžni skrbnosti na tem področju, da bi se tako približali mednarodnim prizadevanjem.
Regulatorji v različnih jurisdikcijah so sprejeli izvršilne ukrepe v obstoječih pravih okvirih. V Italiji naj bi tako zaradi izkoriščanja delavcev že preiskovali več mednarodnih modnih znamk. V ZDA je Carinska in mejna zaščita okrepila prizadevanja za preprečevanje vstopa blaga, izdelanega s prisilnim delom. Leta 2022 je v ZDA (v EU pa že dve leti prej) začel veljati zakon o preprečevanju prisilnega dela Ujgurov. Samo iz tega naslova so v ZDA zaradi morebitnih kršitev pregledali več kot 2.000 pošiljk v vrednosti 3,46 milijarde dolarjev. Pošiljke zajemajo širok nabor izdelkov, vključno z oblačili, avtomobilskimi deli, kemikalijami in elektroniko.
Razširjenost novodobnega suženjstva povečujejo mednarodni konflikti, šibko upravljanje in pohlep po dobičku. O vlogi vlad in podjetij pri reševanju tega izziva so razpravljali lani voditelji 125 držav na srečanju Svetovnega gospodarskega foruma. Pripravili so naslednje ukrepe: partnerstvo v dobavni verigi pri povečanju preglednost in izvajanju skrbnega pregleda, uporaba tehnoloških inovacij, spodbujanje ozaveščanja in poudarjanje pomena etičnih praks, krepitev prakse odgovornega zaposlovanja v dobavnih verigah in spodbujanje rasti manjših in srednje velikih podjetij.
Nasveti podjetjem
V e-knjigi Stanje novodobnega suženjstva in človekovih pravic v globalnih dobavnih verigah so za podjetja pripravili pregled ključnih napotkov.
Na prvem mestu je razumevanje globine in širine dobavne verige na vseh njenih ravneh. Morda ste v podjetju zadovoljni s svojim dobaviteljem, toda ali veste, ali so dobavitelji in partnerji, ki jih uporabljajo le-ti, etični? Vključite dobavitelje v postopek ocenjevanja tveganj, ki bo vam bo omogočil 360⁰ pogled na celoten ekosistem vrednostne verige. Ne pozabite, da se tveganja tretjih oseb lahko pojavijo kadar koli, zato ocena tveganja ni enkraten ukrep. Potrebujete možnost ponovne ocene tveganja.
Opremite svoje podjetje in vrednostno verigo s pravimi orodji in najnovejšo tehnologijo. V nenehno razvijajočem se sistemu skladnosti je avtomatizacija zbiranja informacij za ocenjevanje tveganj in postopke skrbnega pregleda nujna za doslednost in večjo učinkovitost.
Zavedajte se, da je skrb za izboljšanje etičnosti vaše dobavne verige naložba v vaš prihodnji uspeh. Vaš poslovni odnos z vašo celotno dobavno verigo je treba negovati. Pomagajte izboljšati skladnost vsem članom v vaši verigi. Vključite jih v procese usposabljanja in certificiranja ter jih spodbujajte k sprejemanje strogih pravilnikov.
Dobro korporativno državljanstvo omogoča dobro poslovanje. Skladnost s predpisi z zakoni o novodobnem suženjstvu in človekovih pravicah je nujna. Biti dober korporativni državljan pomaga graditi zaupanje potrošnikov in javnosti, kar posledično krepi vaše podjetje in blagovno znamko. Predvsem pa vlade in zagovorniške skupine same ne morejo odpraviti sodobnega suženjstva. Družba potrebuje vašo dolgoročno zavezanost in podporo v gospodarstvu, ki vse bolj temelji na vrednotah.
Kako te usmeritve upoštevajo v podjetju Lidl Slovenija?
Kot primer dobre prakse urejenosti pregleda nad dobavno verigo smo podjetje Lidl vprašali, kako je za to področje poskrbljeno pri njih. Odgovor objavljamo v celoti:
»Pri našem poslovanju prevzemamo odgovornost za spoštovanje in zaščito temeljnih pravic vseh deležnikov na vseh stopnjah naših dobavnih verig. Kršitve človekovih pravic za celotno mednarodno Skupino Lidl, s tem pa tudi Lidl Slovenija, niso sprejemljive.
Skladnost naših poslovnih partnerjev z družbenimi in okoljskimi standardi zagotavljamo s podpisom dveh temeljnih dokumentov, ki so priloga pogodbi o sodelovanju: kodeksa ravnanja za poslovne partnerje in trajnostne nabavne politike. Če zaznamo konkretna dejstva v zvezi s kršitvami teh standardov, zadevo nemudoma raziščemo in ustrezno ukrepamo.
Da bi nenehno izboljševali življenjske in delovne pogoje ljudi, ki delajo za nas, smo na ravni Skupine Lidl razvili strategijo za varovanje človekovih pravic, ki sestoji iz štirih stebrov:
- Nenehno ugotavljanje vplivov: Nenehno ugotavljamo tveganja in priložnosti za izboljšave na lokacijah, kjer delujemo. V ta namen v naših dobavnih verigah povečujemo transparentnost ter izvajamo analize tveganja in ocene vpliva na človekove pravice.
- Zagotavljanje standardov: Spodbujamo ukrepe za krepitev in skladnost s temeljnimi delovnimi standardi Mednarodne organizacije dela (ILO). Na primer, uporabljamo mednarodno priznane certifikate ter neodvisni pregledi družbene odgovornosti (t. i. social audit programs) ter delavcem v naših dobavnih verigah omogočamo dostop do orodij za podajanje pritožb.
- Širitev pravične trgovine: Spodbujamo plače in dohodke, ki omogočajo preživetje, ter pravično porazdelitev vrednosti vzdolž celotne dobavne verige.
- Spodbujanje sprememb: sodelujemo pri razvojnih programih, pobudah in projektih za proaktivno spodbujanje sprememb tudi izven naše mednarodne skupine.”
Kako je s pravicami delavcev pri nas?
Inšpektorat RS za delo (IRSD) ugotavlja kršitve na treh področjih dela: delovna razmerja, varnost in zdravje pri delu ter socialna inšpekcija. Največ kršitev, zlasti s področja varnosti in zdravja pri delu, ugotavlja v gradbeništvu (30,9 %), predelovalni dejavnosti (13,5 %), trgovini (8,8 %) in gostinstvu (9,5 %). Največ nepravilnosti delovnopravne zakonodaje je bilo iz področja plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, zabeležili so tudi kršitve pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, o delovnem času, odmorih in počitkih.
Pri tem opozarjajo, da ne ločujejo med slovenskimi in tujimi državljani. Je pa v zadnjem obdobju občuten porast tuje delovne sile iz Azije. Tuji delavci so zaradi nepoznavanja jezika in zakonodaje pogosto v ranljivem položaju, zato kršitev praviloma ne prijavijo takoj, temveč šele po prenehanju delovnega razmerja.
»Za leto 2024 lahko izpostavimo, da je ne samo v inšpekcijskih postopkih ampak tudi pri drugih nalogah izstopala problematika, povezana s precejšnjim pomanjkanjem delovne sile. Še posebej se je to odrazilo v dejavnosti gostinstva in turizma, mednarodnega cestnega prometa, gradbeništva in v proizvodnih dejavnostih. V teh dejavnostih so delodajalci manjkajočo delovno silo nadomeščali z zaposlovanjem tujcev iz daljnih azijskih držav, posluževali so se različnih načinov pogodbenega sodelovanja z delodajalci, ki so jim zagotavljali delovno silo, pri čemer so delovno silo zagotavljali tudi delodajalci iz držav s sedežem v EU in delavce zagotavljali v obliki čezmejnega izvajanja storitev.«
IRSD navaja, da so se pojavljale so se agencije kot posredniki, ki tujcev niso zaposlovali, ampak so našim delodajalcem iskali delavce, ki so jih nato zaposlili. Svoje storitve so zaračunali, kar ni sporno, dokler jih ne zaračunajo delavcem.
»Potrebe po delavcih so izkoriščali tudi posamezniki, sicer lastniki in odgovorne osebe pravnih oseb, ki so na različne načine, tudi preko socialnih omrežij, iskali delavce z območja nekdanje skupne države in jih nato posredovali drugim delodajalcem, pogosto tudi v EU, včasih še preden so jih zaposlili.« Pri tovrstnem načinu poslovanja IRSD sicer nima, razen, da v primerih suma kaznivih dejanj ali prekrškov, ki sodijo v pristojnost drugih nadzornih organov, le te obvešča.
»Pomanjkanje delovne sile je imelo posledice tudi v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva in sicer na način, da je bilo zaradi pomanjkanja kadra težko sestaviti razporede delovnega časa, ne da bi zaradi tega nastale kršitve, povezane s počitki, obsegom ur ipd. Gre za dejavnosti, v katerih mora delovni proces nepretrgano teči, pomanjkanja delavcev pa ni preprosto nadomestiti s tujo delovno silo.«
Nevralgična točka je posredovanje delavcev
Zaradi kulturnih, družbenih in jezikovnih razlik ter oddaljenosti od svojih matičnih držav so tuji delavci iz azijskih ali drugih oddaljenih držav pogosto še bolj ranljivi, ko gre za spoštovanje njihovih pravic iz delovnega razmerja. Zato bo IRSD v letu 2025 okrepil nadzor na tem področju, pri čemer bo sodeloval z Zavodom RS za zaposlovanje glede izdajanja delovnih dovoljenj. »Na podlagi tega sodelovanja, pa tudi podatkov drugih nadzornih organov in prejetih prijav, bomo izvajali ciljno usmerjene nadzore pri delodajalcih, pri katerih obstaja sum kršitev pravic delavcev.«
V zvezi z opravljanjem čezmejnih storitev bo pozornost posvečena tudi slovenskim delodajalcem, ki delavce napotujejo v države EU, vendar ne izpolnjujejo vseh pogojev za napotitev. »Na tem segmentu bomo nadgradili sodelovanje z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije.«
Na inšpektoratu že vrsto let ugotavljajo, da delodajalci, ki izvajajo posredovanje delavcev k uporabniku (t.i. posojanje delavcev), pogosto ne izpolnjujejo zakonskih pogojev. V letošnjem letu bodo v zvezi s problematiko delodajalcev, ki zagotavljajo delo delavcev uporabniku, opravili določeno število nadzorov pri delodajalcih, ki sicer izpolnjujejo zakonske pogoje za izvajanje te dejavnosti (imajo dovoljenje, vpisani so v register ali evidenco), vendar pri njenem izvajanju ne spoštujejo zakonskih določb, predvsem tistih, ki zahtevajo zagotavljanje enakih pravic napotenemu delavcu, kot jih imajo delavci, zaposleni pri uporabniku.
Hiter odziv Sektorja za prednostno odzivanje
Na terenu kršitve preverja devet inšpektorjev iz Sektorja za prednostno odzivanje. Zanje je po navedbah IRSD »odločilna proaktivnost, odzivnost, sposobnost analitične presoje in hitrega odločanja v kompleksnih okoliščinah, sposobnost prilagajanja in delovanja na spremembe ali nepričakovane situacije, zavezanost za sodelovanje, hitra in učinkovita komunikacija ter sposobnost gradnje zaupanja z vsemi deležniki.« Prav ta sektor in njegova hitra odzivnost sta se izkazali kot pomemben člen pri zagotavljanju zaščite pravic delavcev.
Prednostne naloge teh inšpektorjev vključujejo nadzore v primerih, »ko so kršene pravice večjega števila delavcev, ko je zaznana predkaznovanost zavezanca, ko gre za varovanje javnega interesa, po merilih teže kršitve za prizadete oziroma varovane vrednote in po obsegu kršitev, ko je potrebna takojšnja časovna odzivnost, ali ko gre za kršitve pri zaposlovanju tujcev in zagotavljanju dela delavcev uporabniku v nasprotju s predpisi.«
Inšpekcijski nadzori Sektorja za prednostno odzivanje so se tako v relativno kratkem času (od 1. oktobra 2024) izkazali kot zelo uspešni, saj so inšpektorji ugotovili nekatere večje kršitve, med katerimi izstopajo:
- zlorabe agencijskega dela oziroma zagotavljanje dela delavcev uporabniku brez ustreznih pravnih podlag (kršitev 163. člena Zakona o urejanju trga dela),
- neizpolnjevanje obveznosti, povezanih s čezmejnim izvajanjem storitev tujih in domačih delavcev (napotitve delavcev v nasprotju z Zakonom o čezmejnem izvajanju storitev),
- kršitve na področju zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev, zlasti glede ustreznosti soglasij za delo tujcev,
- kršitve s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ter varne delovne opreme in delovnega okolja – inšpektorji so v nadzorih preverjali tudi nastanitvene pogoje za tujce in v nekaj primerih ugotovili, da so bili ti neprimerni.
Zgodi se tudi, da se med izvajanjem nadzora pri enem zavezancu ugotovi, da je vpletenih več zavezancev. To so lahko kompleksni primeri, kjer so postopki dolgotrajnejši. Ključni del uspešnosti in učinkovitosti pa je intenzivno sodelovanje s Policijo ter drugimi organi (FURS, TIRS …).
V primeru suma kršitve lahko delavec poda pobudo za uvedbo inšpekcijskega nadzora (prijavo), ki je lahko tudi anonimna, in sicer:
- na elektronski naslov gp.irsd@gov.si ali
- osebno na pristojno območno enoto IRSD glede na sedež delodajalca v času uradnih ur, ki jih zagotavljamo ob ponedeljkih in sredah med 9.00 in 11.00 uro ali
- pisno na naslov IRSD, Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana.
