Primer odlične prakse: Čokoladnica Zotter
| Avtorica: Mag. Marjetka Raušl Lesjak |
Mnogi Slovenci se radi odpravimo na izlet do čokoladnice Zotter. Gre namreč za edinstven prikaz, le slabo uro vožnje oddaljen od Šentilja, kako poteka proizvodnja čokolade »od kakavovega zrna do tablice čokolade«, med ogledom pa lahko okušamo različne okuse čokolade in proizvode. Po tem ogledu se lahko sprehodimo še po domačem živalskem vrtu, ki velja za »užitnega« (Essbares Tiergarten), saj prikazuje, od kod prihaja naša hrana in kako se goji živali na njim primeren način. Toda Zotter je poleg tega še vrhunski primer, kako pravilno trajnostno zasnovati celotno podjetje.
Vsa proizvodnja čokolade je pri Zotterju zasnovana 100 % »bio in fair«, vzpostavljeno imajo ekološko kmetovanje. Za proizvodnjo uporabljajo biocertificirane in po načelu pravične trgovine pridobljene surovine. Lastnik in ustanovitelj podjetja Josef Zotter pozna svoje dobavitelje kakavovih zrn, je z njimi v rednem stiku in ceni dolgoročno sodelovanje. Večina jih dela na manjših kmetijah. Zotter kakavovih zrn namreč ne kupuje na plantažah. Kakavovci rastejo pri ekoloških kmetih v mešanih nasadih skupaj s poprom, bananami, mangom idr.
Pri dobavi štejejo visoka kakovost, zanesljivost dobave in ekološki transport. To velja tudi za druge surovine, ki jih potrebujejo za proizvodnjo. Če je le mogoče, jih nabavijo regionalno. Tako na primer letno uporabijo milijon litrov svežega mleka iz Tirolske.
Cilj je postati energetsko samozadostni
Pri Zotterju uporabljajo alternativne vire energije. Imajo nameščeno lastno sončno elektrarno, toplotne črpalke za izkoriščanje odvečne toplote iz proizvodnih strojev, imajo toplarno, za katero uporabljajo lesne sekance iz njihovega lastnega gozda. Vzpostavljen imajo namakalni sistem z deževnico. Pri proizvodnji optimizirajo procese, da znižujejo porabo energije. Za čiščenje že leta uporabljajo biorazgradljiva sredstva z ekološkim certifikatom.
Ves čas zmanjšujejo količino odpadkov v procesih. Tiste, ki vendarle nastanejo, ustrezno odstranijo ali reciklirajo. Zanimiv primer so lupine kakavovih zrn, ki jih deloma uporabijo za kurivo v lastni elektrarni in deloma kot zastriko na gredah.
Skrb za planet na vsakem koraku
Za proizvode uporabljajo visok odstotek embalaže iz obnovljivih surovin. Embalaža je potiskana z rastlinskimi barvami v tiskarni, ki ima okoljski certifikat. Zavestno so se odrekli sijajnemu premazu na embalaži. Za polnilo pri pošiljanju po pošti uporabljajo koruzni škrob ali papir. Vsa embalaža je sicer razvita tako, da se natanko prilagaja izdelkom. V Avstriji je partner za dostavo pošiljk avstrijska pošta, ki ima ustrezno okoljsko politiko.
Službena vozila so že večinoma električna, zaposlenim so na voljo še e-kolo, e-motor in e-skuter. Polnilnica za električna vozila je na voljo tudi za obiskovalce.
»Naš uspeh je prijazno gospodarstvo«
Filozofija podjetja stavi na »človeškost«, spodbujanje talentov, krepitev občutka pripadnosti in skrb za dobre odnose. Zotter je že večkrat dejal, da je uspeh podjetja prijazno gospodarstvo (Kindness Economy). Število bolniških staležev je pri Zotterju pod povprečjem. »Zlata vredni so delavci, ki so pri nas že 15 ali 20 let. Ti vedo vse, znajo vse, razumejo, za kaj nam gre. To je največji kapital podjetja,« je v enem od intervjujev dejal Josef Zotter, ki tudi poskrbi, da okrog 240 zaposlenih vsak dan dobi bio zajtrk in kosilo, v času poletnih počitnic pa je organizirano tudi varstvo za otroke zaposlenih. V podjetju je zaposlenih tudi kar nekaj družinskih članov iz iste družine, bodisi gre za zakonske partnerje, za sestre in brate ali celo za cele družine.
Ker gre resnično za vzoren primer trajnostno zasnovanega podjetja, smo se z vprašanji o odločitvah, ki so pripeljali do takšnega načina razmišljanja in delovanja, obrnili na Josefa Zotterja, ustanovitelja podjetja, in »glavo družine«. V podjetju so namreč tudi pri njih zaposleni vsi člani družine.
Vaša okoljska izjava se bere kot učbenik za podjetja, kako naj svoje poslovanje in delovanje zastavijo trajnostno. Je bila misel na trajnostno delovanje pri vas vsajena že v sam začetek čokoladnice ali ste ta način delovanja razvijali postopoma?
Čokolado sem začel izdelovati v 90. letih. Takrat je bil trg zelo majhen, izbira je bila majhna in vse je imelo zelo podoben okus. V želji, da bi to presegal, sem leta 2004 prvič odpotoval v Nikaragvo, kjer pridelujejo kakav. Bil sem presenečen nad tem, kako slabo je šlo pridelovalcem kakava, in spoznal sem, da če pridelovalcu kakava ne gre dobro, tudi jaz ne bom dobil dobre kakovosti. Zato smo v Nikaragvi začeli svoj prvi projekt »Kakovost namesto revščine«. Z izboljšanjem kakovosti, enakopravno izmenjavo in pravičnim plačilom se ustvari situacija, v kateri zmagata obe strani, zato smo istega leta postali partner v pravični trgovini. Ko smo leta 2007 odprli tovarno za proizvodnjo čokolade iz kakavovih zrn, je bil prehod na ekološko kmetovanje logična posledica. Zdaj lahko kot izdelovalec izdelkov od zrn do tablice sami izbiramo kakovost kakavovih zrn in vseh drugih sestavin ter vemo, kaj se uporablja v naših izdelkih. Tako lahko vplivamo tako na kakovost kot na okus in seveda imamo neverjetne možnosti za razvoj novih izdelkov in uvajanje inovacij, kot so čokolade z alternativnimi sladili, kot je sladkor iz dateljnov, ali temne mlečne čokolade brez sladkorja.
To ne bi bilo mogoče, če bi uporabljal polizdelke. Vedno mi je bilo pomembno, da uporabljam visokokakovostne surovine in pri kakovosti sestavin ne varčujem. V zadnjih letih smo v našem proizvodnem obratu v Riegersburgu nenehno vlagali v pridobivanje alternativne energije in si prizadevali za čim bolj energetsko učinkovito proizvodnjo. Danes sami proizvedemo 60 % potrebne energije – tako smo neodvisni od nihanja cen energije in potrjujemo, da je trajnostno upravljanje tudi uspešno. Za podjetnika je to seveda pomemben vidik upravljanja podjetja. Ne gre za izpolnjevanje minimalnih zahtev, temveč za to, da naredimo največ, kar je mogoče, potem je podjetje zdravo, dobro pa je tudi okolju in ljudem. To bi moral biti cilj vseh nas.
Kakšno vlogo ima pri tem vaš okoljski tim?
Okoljska ekipa sama ne izvaja ukrepov, temveč gre za celostno ravnanje vseh zaposlenih. Skrbno moramo ravnati s surovinami, optimizirati delovne procese in vsak mora prevzeti odgovornost na svojem področju. Če se trajnostni razvoj vsiljuje od zgoraj, ne da bi se vsak posameznik zavedal svoje odgovornosti in svoje vloge v podjetju, ne bo deloval. Trajnost je lahko uspešna le kot skupni projekt v vsakodnevnem ustvarjalnem procesu z vsemi in za vse. Okoljska ekipa nato zbere vse podatke in dejstva ter preveri, ali smo dosegli svoje cilje. Seveda kot strokovnjaki pazijo tudi na nadaljnje procese optimizacije, ki jih je mogoče v prihodnosti izboljšati.
Kaj bi svetovali podjetjem, ki se sicer zavedajo, da bo slej ko prej treba stopiti na pot trajnostnosti, a pri tem še omahujejo, zlasti iz stroškovnega vidika?
Ne smemo prelagati odgovornosti na družbo in se zanašati na subvencije. Vsak posameznik, vključno s podjetji, je odgovoren za varstvo okolja in sprejetje ustreznih ukrepov. Dolgoročno se to seveda izplača tudi finančno. Toda mnoga podjetja so usmerjena k ustvarjanju dobička in morajo svojim upravnim odborom ali drugim finančnim podpornikom izplačevati dividende. To podjetja oropa njihovih rezerv in ni zdrava podjetniška kultura. Podjetja morajo načrtovati dolgoročno in rasti počasi, potem bodo tudi okoljska vprašanja našla mesto v strategiji podjetja.
Kakšne vrednote vas vodijo pri vašem poslovanju in delovanju?
Odgovorni smo za ljudi, okolje in živali. Seveda želimo biti kot podjetje uspešni tudi v prihodnosti, vendar ne želimo za vsako ceno ustvariti največjega dobička.
Imamo lastno ekološko kmetijo, ki z mesnimi izdelki oskrbuje naš gostinski del in tudi jedilnico za zaposlene. Vsem nudimo brezplačno ekološko hrano in brezplačno pijačo. To seveda stane veliko denarja, vendar smo z zagotavljanjem dobre ekološke prehrane našim zaposlenim uspeli znatno zmanjšati število bolniških odsotnosti, kar koristi podjetju in zmanjšuje stroške drugje. Zato je moj moto: maksimiranje človečnosti je verjetno naša največja pridobitev!
Veliko vam pomeni, da vaši zaposleni radi prihajajo na delo. Kako poskrbite za to?
Zaposlenim nudimo brezplačno ekološko hrano, brezplačno pijačo, vključno s kavo, in celo brezplačno varstvo otrok med poletnimi počitnicami. Gre za priznanje in seveda si vsakdo želi, da bi njegovo delo imelo smisel. Ponujamo rotacijo delovnih mest in dialog med oddelki, kar naredi delo zanimivo in poveča medsebojno razumevanje. Zaradi tega imamo zelo nizko stopnjo fluktuacije in lahko zagotovimo, da pomembno znanje ostane v podjetju in da ima podjetje koristi od izkušenj dolgoletnih zaposlenih.
Kako poskrbite za dobrobit vaših dobaviteljev? Videti je, da jih osebno poznate. Kako vzdržujete odnose z njimi, glede na to, da so po več kot 6.000 km oddaljeni od vas?
Z današnjo tehnologijo Facetime, e-pošto in aplikacijo WhatsApp to ni nobena težava. Če se poznate, lahko zelo dobro ohranjate stike tudi brez rednih osebnih srečanj. Pomembno je dolgoročno partnerstvo, v katerem se gradi zaupanje, in seveda pošteno, zanesljivo plačilo. Če je partner lahko prepričan, da mi bo v naslednjem letu lahko prodal dobro kakovost po visoki ceni, se bo potrudil, da bo kakovost ohranil, v najboljšem primeru morda celo izboljšal – in takrat bosta obe strani sklenili dober posel.
Kakšne načrte na področju trajnosti še imate? Pred časom vam je na primer uspelo s prizadevanji za dostop do čokoladnice z javnim prevozom.
Želim si, da bi bilo podjetje 100-odstotno energetsko samozadostno, kar bi bil velik korak naprej. Veliko smo že dosegli z javnimi prometnimi povezavami za obiskovalce, vendar je vedno pomembna zadnja milja. V mestih je infrastruktura povsem drugačna, tukaj na podeželju pa je treba še veliko narediti in v bližnji prihodnosti ne bo hitre rešitve. Vendar si še naprej prizadevamo za to. Našim obiskovalcem ponujamo štiri postaje za polnjenje e-polnilnic in polnilnice za e-kolesa.
Vaša zgodba s slaščičarnami v Gradcu se ni dobro končala, zdaj pa lahko spremljamo izjemno uspešno zgodbo s čokoladnico. Kaj je torej recept za poslovni uspeh, potem ko ste okusili obe plati medalje?
Neuspeh ni zabaven in ni bil prijetna izkušnja. Najbolj me je prizadelo, ko si moj oče ni več upal v cerkev, ker so ljudje govorili. Takrat smo imeli posojila in smo prehitro rasli. V svojem drugem življenju kot podjetnik sem se stvari lotil drugače. Vlagali smo le tisto, kar smo prej zaslužili, in rasli počasi, a zdravo. Vedno smo poskrbeli za finančne rezerve, nikoli nismo varčevali pri kakovosti surovin in vlagali predvsem v inovacije izdelkov. Izdeloval sem samo izdelke, ki so se mi zdeli zanimivi. Če bi vprašal trg, ali si kdo želi čokolado »GrammelNussn« (gre za čokolado s kombinacijo naribanih ocvirkov in lešnikovega nugata, op. a.), bi bil odgovor jasen. Kljub temu smo jo izdelali in že vrsto let je prodajna uspešnica.
