Na srečanju gospodarstva in lokalnih skupnosti s predstavniki vlade v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije v sodelovanju z GZS-Koroško gospodarsko zbornice in Savinjsko-šaleško gospodarsko zbornico so udeleženci izrazili hvaležnost za opravljeno delo tako na ravni države kot prostovoljcev, ki so v tistih dneh pomagali prizadetim.
Po izvedenih intervencijskih ukrepih je sedaj nujno nadaljevanje investicij v protipoplavno zaščito, cestno in drugo prepotrebno infrastrukturo za povezljivost podjetij in prebivalstva v tem delu Slovenije ter v industrijsko-poslovne cone.
»Gospodarstvo je bilo v teh mesecih vseskozi aktivno – pri sanaciji, vzpostavljanju proizvodnje, iskanju rešitev in opozarjanju na nujnost hitrih, jasnih in preglednih ukrepov. Potrebujemo javen, usklajen seznam sanacijskih projektov z roki, učinki in nosilci. Postopke na državni ravni je treba pospešiti. Gospodarstvo ostaja partner – a pričakujemo konkretnost, hitrost in sodelovanje,« je uvodoma dejala Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS.
Ob tem je izpostavila, da »gospodarstvo pričakuje konkretne projekte iz 99. člena Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS), ki bodo vplivali na hitrejši razvoj regij in omogočili podjetjem bolj konkurenčne pogoje.« Gre namreč za program ukrepov razvojnih spodbud na področju gospodarskega, okoljskega, družbenega in kulturnega razvoja ter razvoja človeških virov. Ob tem je pohvalila dosedanje opravljeno delo države na določenih področjih, še posebej hitro finančno pomoč gospodarstvu, ki jo je izvedlo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, sodelovanje z Ministrstvom za naravne vire in prostor ter aktivnosti ekipe državnega sekretarja Šefica.
Birokracija je velika ovira
»Želim pohvaliti sodelovanje z državo in predvsem vodstvi ministrstev in državnim sekretarjem Šeficem, a na občinah se soočamo še vedno z zahtevnimi administrativnimi postopki pri izvajanju projektov popoplavne obnove, ki otežujejo prijave projektov in podaljšujejo čas obnove. Poleg tega pa je problem tudi v pomanjkanju izvajalcev gradbenih del. Za občine in prebivalstvo je pomembna čim hitrejša obnova cestne infrastrukture in vzpostavitev interneta,« je dejala Romana Lesjak, županja Črne na Koroškem.
Majda Potočnik, županja Rečice ob Savinji, pa je poudarila tudi nujnost prihodnje protipoplavne zaščite: »Na terenu najbolje vemo, kaj potrebujemo. Veseli smo bili predplačil s strani države, kar nam je vsem pomagalo. A sedaj se borimo z vsemi birokratskimi postopki, ki so zahtevni in dolgotrajni. Potrebujemo pa tudi ustrezno protipoplavno zaščito, kot so vzpostavitev zadrževalnikov na različnih območjih. To bo ljudem in podjetjem zagotovilo varno prihodnost za življenje in delo v tej regiji.«
Gospodarstvo potrebuje stabilnost in infrastrukturo
Predstavnika gospodarstva sta opozorila na nujnost večje predvidljivosti investicijskih spodbud in opozorili na izrazito kadrovsko problematiko. »Obnova proizvodnje je bila zahtevna, a smo jo izkoristili tudi za posodobitve. A nujno potrebujemo dolgoročno stabilno protipoplavno zaščito v Zgornji Savinski dolini in dokončanje ključne infrastrukture za povezljivost te regije s svetom. Smo namreč v tujem lastništvu, ki si želi investirati naprej v proizvodnjo, a s to odločitvijo odlaša, saj pričakuje ustrezno zaščito doline in povezave,« je tako v imenu najbolj prizadetih podjetij izpostavil Matija Petrin, direktor BSH Hišni aparati.
S podobno problematiko se namreč po njegovih besedah sooča tudi na primer KLS Ljubno. Samo Simetinger, direktor Cablex-M, je dodal, da bodo »brez dodatne podpore Direkciji za vode in drugim službam sredstva ostala neizkoriščena. Potrebujemo ljudi na terenu.«
Celotno sporočilo je na povezavi.
