Inšpektorat RS za delo največ kršitev, zlasti s področja varnosti in zdravja pri delu, ugotavlja v gradbeništvu (30,9 %), predelovalni dejavnosti (13,5 %), trgovini (8,8 %) in gostinstvu (9,5 %).
Največ nepravilnosti delovnopravne zakonodaje je bilo iz področja plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, zabeležili so tudi kršitve pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, o delovnem času, odmorih in počitkih.
Pri tem na inšpektoratu opozarjajo, da ne ločujejo med slovenskimi in tujimi državljani. Je pa v zadnjem obdobju občuten porast tuje delovne sile iz Azije. Tuji delavci so zaradi nepoznavanja jezika in zakonodaje pogosto v ranljivem položaju, zato kršitev praviloma ne prijavijo takoj, temveč šele po prenehanju delovnega razmerja.
Nevralgična točka je posredovanje delavcev
Na inšpektoratu že vrsto let ugotavljajo, da delodajalci, ki izvajajo posredovanje delavcev k uporabniku (t. i. posojanje delavcev), pogosto ne izpolnjujejo zakonskih pogojev.
V letošnjem letu bodo v zvezi s problematiko delodajalcev, ki zagotavljajo delo delavcev uporabniku, opravili določeno število nadzorov pri delodajalcih, ki sicer izpolnjujejo zakonske pogoje za izvajanje te dejavnosti (imajo dovoljenje, vpisani so v register ali evidenco), vendar pri njenem izvajanju ne spoštujejo zakonskih določb, predvsem tistih, ki zahtevajo zagotavljanje enakih pravic napotenemu delavcu, kot jih imajo delavci, zaposleni pri uporabniku.
Hiter odziv Sektorja za prednostno odzivanje
Na terenu kršitve preverja devet inšpektorjev iz Sektorja za prednostno odzivanje.
Inšpekcijski nadzori Sektorja za prednostno odzivanje so se tako v relativno kratkem času (od 1. oktobra 2024) izkazali kot zelo uspešni, saj so inšpektorji ugotovili nekatere večje kršitve, med katerimi izstopajo:
- zlorabe agencijskega dela oziroma zagotavljanje dela delavcev uporabniku brez ustreznih pravnih podlag (kršitev 163. člena Zakona o urejanju trga dela),
- neizpolnjevanje obveznosti, povezanih s čezmejnim izvajanjem storitev tujih in domačih delavcev (napotitve delavcev v nasprotju z Zakonom o čezmejnem izvajanju storitev),
- kršitve na področju zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev, zlasti glede ustreznosti soglasij za delo tujcev,
- kršitve s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ter varne delovne opreme in delovnega okolja – inšpektorji so v nadzorih preverjali tudi nastanitvene pogoje za tujce in v nekaj primerih ugotovili, da so bili ti neprimerni.
Zgodi se tudi, da se med izvajanjem nadzora pri enem zavezancu ugotovi, da je vpletenih več zavezancev. To so lahko kompleksni primeri, kjer so postopki dolgotrajnejši. Ključni del uspešnosti in učinkovitosti pa je intenzivno sodelovanje s Policijo ter drugimi organi (FURS, TIRS…).
Več o tej temi boste lahko prebrali v naslednji številki revije ESG.
