Akreditirani laboratoriji
| Avtorica: Tanja Pangerl |
V pripravi je nov Zakon o varstvu okolja (ZVO-3), ki pomembne spremembe prinaša tudi za pooblaščene izvajalce obratovalnih monitoringov in njihove zavezance. Vpliva tudi na delo akreditiranih laboratorijev, ki so se konec leta povezali v delovno skupino pod vodstvom Mateja Šuštaršiča, sicer direktorja podjetja Eurofins raziskave okolja Slovenija, d. o. o. Kot izpostavlja, osnutek zakona na novo ureja postopek obratovalnega monitoringa, odnose – kapitalske in druge, vlogo pooblaščenega izvajalca in načine sporočanja podatkov. V okviru delovne skupine si med drugim prizadevajo za ozaveščanje javnosti in podajanje strokovnih mnenj, pomembno pa naslavljajo tudi pogoje za konkurenčnost slovenskega trga.
V začetku leta 2025 je postala aktivna delovna skupina za akreditirane laboratorije pri strateškem svetu za okolje GZS. Zakaj ustanovitev delovne skupine?
Spremembe so stalnica in nanje se je potrebno prilagajati. Pred več kot 30. leti smo določena poročila pisali še na pisalni stroj, danes si v določenih segmentih že pomagamo s tehnologijo umetne inteligence. Ni se spremenila le laboratorijska oprema, temveč tudi teme, s katerimi se ukvarjamo, in trg. Vse te spremembe vplivajo na zakonodajne spremembe, s katerimi se pred tem nismo srečevali v tolikšni meri. Tudi napredek v znanosti in tehnologijah ni bil še nikoli tako hiter, kot je danes. Povezovanje in skupno odgovarjanje laboratorijev na novo sodobnost in razmere trga je nuja in prav na to poskuša odgovarjati novoustanovljena skupina akreditiranih laboratorijev.
Lahko navedete nekaj ključnih sprememb?
Naj omenim onesnaževala, njihovo kompleksnost in zahtevnost določitev. Ne samo, da jih je danes bistveno več, so tudi bistveno bolj zahtevna za določevanje. V preteklosti so večji fokus predstavljala lokalna onesnaževala, danes se srečujemo z okoljskimi izzivi globalnih razsežnosti. Onesnaževala so bila včasih lažje in hitreje prepoznavna tudi s strani splošne javnosti, danes so onesnaževala, kot so trenutno zelo izpostavljeni PFAS, očem skrita in jih lahko določimo le v laboratoriju s kompleksnimi naprednimi tehnikami.
Kaj pa na področju metodologij merjenja?
Napredek in globalizacija prinašata stalen razvoj analitičnih metod, v želji odgovarjanja na vse bolj kompleksna in zahtevna vprašanja, kar posredno ali neposredno izvajamo akreditirani laboratoriji. Spomnimo se samo vpliva SARS-CoV-2 na naše življenje in obsega testiranja, ter procesnega iskanja prisotnosti virusa v zraku, vodi in nenazadnje v človeškem telesu. Kako ključna so bila laboratorijska testiranja in kako pomembne odločitve so bile sprejete na podlagi teh analiz na ravni držav. Enako je tudi pri okolju, hrani, pitni vodi in drugje. Brez verodostojnega rezultata, ki ga poda akreditirani laboratorij, so lahko odločitve, ki temeljijo na takšnih podatkih, manj zanesljive.
Od kod pobuda za ustanovitev delovne skupine?
Vesel sem, da je bilo prav naše podjetje iniciator povezovanja v Sloveniji, saj je skupina Eurofins vodilna skupina z več kot 950 laboratoriji po vsem svetu, ki si prizadeva za ustvarjanje zdravega in varnega sveta in je pomemben člen pri prepoznavanju sodobnih izzivov. Povezovati smo se pričeli v lanskem letu, saj smo hitro ugotovili, da se akreditirani laboratoriji soočamo z enakimi izzivi. Temu je botrovala skupna odločitev o ustanovitvi skupine. V okrilje nas je sprejela Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), kjer je bila s sklepom generalne direktorice GZS v septembru 2024 ustanovljena Delovna skupina Akreditiranih laboratorijev znotraj strateškega Sveta za okolje GZS. Člani so me soglasno izvolili za vodjo delovne skupine, na kar sem na svojevrsten način ponosen, saj ne smemo pozabiti, da smo v skupini konkurenčna podjetja, ki smo skupaj znala preiti točke konkuriranja in naslovili povezovalne, predvsem strokovne teme. Prvi pobudniki ustanovitve smo bile organizacije, ki večinsko delujemo na področju okolja. Morda tudi zato, ker je trenutno najbolj pereča okoljska zakonodaja, ki spreminja položaj pooblaščenih izvajalcev monitoringov – akreditiranih laboratorijev (osnutek ZVO-3), kot tudi spreminjajoča se evropska zakonodaja na področju komunalnih vod, površinskih vod, tal idr. Danes skupina šteje že 13 organizacij in verjamem, da se bo še širila.
Kaj so glavne naloge delovne skupine in kaj je vaš trenutni fokus?
Poleg že omenjenih sprememb in zakonodaje je ena izmed ključnih fokusnih področij tudi ozaveščanje javnosti in podajanje strokovnih mnenj v povezavi z delovanjem akreditiranih laboratorijev. Velikokrat se srečujemo s primeri, ko različni deležniki, ki potrebujejo storitve akreditiranih laboratorijev, ne poznajo delovanja in zahtev, ki jih moramo izpolnjevati akreditirani laboratoriji. Zaradi nepoznavanja našega delovanja lahko prihaja do neupravičenega nezaupanja v rezultate, dvomov in podvajanja zahtev. To močno otežuje naše delovanje. Zaupanje v veljavnost rezultatov akreditiranih laboratorijev je pri ozaveščenih strokovnjakih visoko cenjeno, kar prepoznava tudi Evropska unija in odločevalci, zato se zahteve po izvajanju storitev akreditiranih laboratorijev bistveno povečujejo. Pomembno naslavljamo tudi pogoje za konkurenčnost slovenskega trga in se zavzemamo za njegovo ohranjanje, saj ne želimo, da bi specifične zahteve po akreditiranih metodah omejevale nastopanje na javnih razpisih in s tem krčile število akreditiranih laboratorijev – ponudnikov.
Izpostavljate tudi področje pridobivanja in ohranjanja kadrov za izvajanje storitev akreditiranih laboratorijev.
Da, eno izmed fokusnih področij oz. naših izzivov je tudi področje kadrov. Na eni strani je delo na področju akreditacije za zaposlene stresno zaradi podvrženosti stalnemu nadzoru organizacij, primerjalnega izvajanja analiz in dodatnih zahtev. Delovna mesta so zato manj privlačna, v družbi pa takšna delovna mesta nimajo zasluženega ugleda. Na drugi strani se srečujemo s potrebami po visokotehnoloških znanjih, ekspertnem poznavanju zakonodaje, ki jih sodobni študijski programi ne naslavljajo v celoti. To predstavlja težavo, saj je za izvajanje potrebno poglobljeno razumevanje zakonodaje, kar terja dolgotrajno usposabljanje novo zaposlenih.
Verjetno v različnih državah obstajajo različni kriteriji ali zahteve za akreditirane laboratorije.
Eden ključnih izzivov za delovanje akreditiranih laboratorijev, in po moji oceni tudi izvoznega gospodarstva, je harmonizacija zahtev, ki jih moramo izpolnjevati akreditirani laboratoriji. Zagovarjam stališče, da morajo biti zahteve za zagotavljanje veljavnosti rezultatov enake, ne glede na to, v kateri državi je laboratorij. Različne zahteve lahko namreč vodijo do razlik v cenah storitev in slabše konkurenčnosti laboratorijev z zahtevnejšimi pogoji. Menim tudi, da bomo morali zaradi izjemnega napredka znanosti in industrije določiti fokusna področja delovanja, saj bomo znotraj Slovenije težko zadostili vse večje potrebe po številu različnih parametrov in postopkov.
Delovna skupina si prizadeva tudi za izboljšanje položaja akreditiranih laboratorijev, ki delujejo neodvisno in nepristransko. Katere glavne izzive in tveganja sodobne družbe prepoznavate ter kakšno vlogo lahko imajo akreditirani laboratoriji pri obvladovanju trajnostnih tveganj in izkoriščanju priložnosti?
Osebno mislim, da je v družbi ključno upoštevanje glasa stroke in ne glasu močnejšega ali glasnejšega. Danes nam demokracija omogoča svobodno izražanje mnenj, vendar demokracija s seboj prinaša tudi tveganja, saj vsa mnenja nimajo in tudi ne smejo imeti enake teže in vpliva. Eno je izraziti osebno laično stališče, drugo je izraziti z dejstvi podkrepljeno strokovno mnenje. Teža takšnega mnenja mora biti bistveno višja. Pa največkrat ni. Socialna omrežja delujejo po številu všečkov in vpliva, ne pa na podlagi veljavnosti in verodostojnosti mnenja. Zato se nemalokrat strokovna mnenja izgubijo v poplavi različnih pogledov in stališč, kar je slabo. Kritično mišljenje izginja, saj je osnova zanj prav strokovno znanje. To se ne dogaja samo na socialnih omrežjih, ampak tudi na ostalih segmentih delovanja družbe.
Kako akreditirani laboratoriji zagotavljate neodvisnost in nepristranskost?
Akreditirani laboratoriji izpolnjujemo zahteve standarda SIST EN ISO/IEC 17025:2017: od neodvisnosti, nepristranosti, zaupnosti, zahtev za usposobljenost osebja, sodelovanja v medlaboratorijskih primerjavah, uporabe certificiranih referenčnih materialov, odpravljanja tveganj in možnih sovplivov na veljavnost rezultata. Vse to le z enim namenom – predstaviti neodvisen, točen, jasen, natančen in veljaven rezultat naročniku. Če karikiram – če je naloga akreditiranega laboratorija izvedba meritev dolžine po določeni metodi, je rezultat neodvisen od plačnika. Tako da je zmotno mišljenje, da delujemo v interesu javnosti ali gospodarstva – oba sektorja sta namreč naša naročnika. Izmerjena dolžina pa je še vedno enaka.
Naša največja prednost je strokovnost in standard, po katerem smo akreditirani, a je hkrati tudi naša največja »bergla«, saj v primeru izpostavljenosti ne moremo in ne smemo komentirati naših rezultatov – vse v imenu strokovnosti in skladnosti s standardom.
A tudi meritve so lahko nepopolne oz. se lahko razlikujejo glede na različne dejavnike.
Seveda pri meritvah navedemo številne opombe, kdaj smo izvedli meritev, kaj točno smo merili, pod katerimi pogoji in tudi kakšna je napaka naše meritve. Veste, meritve niso absolutno točne, vedno se podajajo v intervalu. Čeprav največkrat napišemo povprečno vrednost, je rezultat znotraj intervala zaupanja, torej srednje vrednosti, z upoštevano merilno napako. Vedno znova me osupne, ko naletim na trditev, da meritev ni točna zgolj zaradi napačne interpretacije ali nestrokovne primerjave rezultatov.
Tudi zato akreditirani laboratoriji odgovarjamo na sodobne izzive in odpiramo naša vrata za splošno javnost, da lahko spoznajo visoke standarde, ki jih izpolnjujemo. Tako ustvarjamo in izboljšujemo zaupanje. Na koncu se vedno postavi vprašanje zaupanja. Ali bolj zaupaš akreditiranemu organu, ki je pod dokazljivim stalnim nadzorom delovanja, ki se pri svojem delu stalno primerja z drugimi laboratoriji, ki pri vsaki meritvi uporablja referenčne materiale za kontrolo izvedbe, stalno usposablja zaposlene in ki preverja tveganja, ki bi lahko vplivala na veljavnost rezultatov, ali drugemu, je vprašanje, na katerega mora odgovoriti vsak sam.
V pripravi je Zakon o varstvu okolja (ZVO-3), ki prinaša tudi novosti na področju monitoringov. Katere ključne spremembe prinaša za podjetja in delo akreditiranih laboratorijev?
Drži. V lanskem letu je bil v javno obravnavo predan osnutek ZVO-3, ki bo, če bo v predlagani obliki sprejet, prinesel kar nekaj sprememb, tako za pooblaščene izvajalce obratovalnih monitoringov – akreditirane laboratorije, kot za zavezance za obratovalne monitoringe. Če se osredotočim le na najbolj ključne spremembe, lahko rečem, da osnutek zakona, ki je bil v javni obravnavi, na novo ureja postopek obratovalnega monitoringa, odnose – kapitalske in druge, vlogo pooblaščenega izvajalca in načine sporočanja podatkov.
Kaj te spremembe vključujejo?
Osnutek zakona bistveno spreminja postopek izvajanja obratovalnega monitoringa v primerjavi s postopkom, kot ga poznamo sedaj. V osnutku je predvideno, da bo pooblaščeni izvajalec izvedbo občasnih meritev za potrebe obratovalnega monitoringa napovedal najmanj 10 koledarskih dni vnaprej, preko posebnega portala. V primeru, da pogoji za izvedbo občasnih meritev na dan izvedbe s strani zavezanca ne bodo izpolnjeni, bo moral pooblaščeni izvajalec zavezanca pozvati, da jih izpolni. V primeru, da jih ne bo, pa bo to moral javiti pristojnemu ministrstvu. To predstavlja velike izzive tako za pooblaščene izvajalce kot za zavezance.
Zakaj?
Pogoji za izvajanje monitoringov oz. občasnih meritev so opredeljeni in lahko določajo različne zahteve tudi glede na tip monitoringa in pogoje, kdaj je občasne meritve mogoče izvesti. Če vzamem primer, pogoj za izvedbo obratovalnega monitoringa ob polni obremenjenosti naprave pri meritvah emisij v zrak lahko pooblaščeni izvajalec meritve izvede le takrat, ko naprava deluje s polno obremenjenostjo. Napovedati polno obremenjenost naprave 10 dni vnaprej pa lahko za nekatere zavezance predstavlja velik izziv, saj morda zaradi sprememb na trgu zavezanec prilagaja tudi proizvodnjo. Pooblaščeni izvajalec ne razpolaga s podatki zavezanca, da bi lahko določil kdaj bodo takšni pogoji nastopili – nismo usposobljeni, da bi preverjali, če na določeni točki naprava polno obratuje. Zanesemo se lahko le na posredovane podatke zavezanca.
Kaj še predlaga osnutek zakona?
Osnutek zakona ne opredeljuje dovolj jasno ugotavljanja skladnosti delovanja naprave oz. izpustov, kar naj bi izvajal pooblaščeni izvajalec. To so zelo zahtevne in kompleksne naloge, za katere je potrebno imeti specifično ekspertno usposobljeno osebje. Vse dodatne naloge utegnejo tudi znatno vplivati na oblikovanje cene storitve.
Izpostavljate tudi vidik višje sile.
Res je. Osnutek zakona ne predvideva višje sile, ki bi izključila odgovornosti na strani pooblaščenega izvajalca ali zavezanca. To je zelo pomembno, saj so v osnutku zakona predvidene visoke globe in v primeru kršitev tudi odvzemi pooblastil za pooblaščene izvajalce. Na strani pooblaščenega izvajalca lahko nastanejo pogoji, na katere nima vpliva, in lahko povzročijo, da monitoringa ne bo mogel izvesti, npr. nenadna bolniška odsotnost, okvara opreme, nenazadnje tudi nenadni dogodki, kot je prometna nesreča vzorčevalca. Prav prometna nesreča je bila razlog, da smo v decembru morali prestaviti eno vzorčenje v našem podjetju, kar bi v primeru sprejetja zakona, kot je trenutno predvideno, lahko predstavljajo težavo. Ocenjujem, da bi bili v primeru takšne ureditve manjši pooblaščeni izvajalci v slabšem položaju. Verjamem, da to nikakor ni namen zakona.
Kaj pa je novega glede kapitalskih in sorodstvenih povezav?
Če poenostavim, je v osnutku zakona predvideno, da med izvajalcem in zavezancem ni kapitalskih in sorodstvenih povezav, ki jih opredeljuje 45. člen. To naj bi povečalo zaupanje javnosti v podatke, pridobljene z obratovalnimi monitoringi, saj so, kot navajajo v razlagi zakona, obratovalni monitoringi v interesu javnosti. Moje osebno mnenje je tu zelo jasno. Najprej je potrebno v osnutku zakona zelo jasno in nedvoumno opredeliti kaj obratovalni monitoring je. Definicija se mora uveljaviti v vseh podzakonskih aktih, ki bodo izšli iz zakona. Besede »interes« ne moremo uporabljati za izvajanje določitev, ki jih opravljajo akreditirani laboratoriji. Omenil sem že, da je delovanje akreditiranih laboratorijev, ki izvajajo meritve v procesu obratovalnih monitoringov, neodvisno in nepristransko, brez vplivov naročnika in ostalih vplivov na veljavnost rezultata, kar presojajo tudi neodvisne organizacije. Zato menim, da je iskanje drugih povezav neustrezno. Izpostavljam, da je najbolj ključna definicija obratovalnega monitoringa, ki trenutno zajema prve, trajne in občasne meritve. Ocenjujem pa, da bi morala vključevati tudi razlago postopka obratovalnega monitoringa, v katerem predstavljajo meritve akreditiranih laboratorijev le del postopka obratovalnega monitoringa.
Osnutek zakona prinaša spremembe tudi na področju sporočanja podatkov. Kaj je tukaj lahko problematično?
Izzive predstavlja predvsem telemetrično sporočanje zavezancev – torej sporočanje v realnem času, kjer bi bilo treba opredeliti predvsem kako je potrebno sporočati »surove« oz. »obdelane« podatke, da ne bi prihajalo do napačnih interpretacij, če bodo ti direktno dostopni najširši javnosti. Nujna je vključitev višje sile za primere kibernetskih napadov in drugih nepredvidljivih dejavnikov, ki lahko vplivajo na poročanje podatkov, zagotoviti ustrezno varnost pred možnostjo spreminjanja podatkov med prenosom idr.
ZVO-3 je sedaj v končni fazi priprave. Kaj pričakujete glede na vaše podane pripombe?
V času javne razprave smo podali strokovne pripombe na osnutek zakona in trdno verjamem, da jih pristojno ministrstvo preučuje in poskuša vključiti v pripravo končnega zakona. Ne glede na vse ima zakonodajalec veliko obveznost pripraviti zakon, ki odgovarja številnim zahtevam, zato je prav, da podamo svoje videnje in opozorimo na izzive tudi izvajalci storitev. Verjamem, da smo vsi na isti strani, z istim ciljem oz. če se izrazim po »laboratorijsko« – eni vidijo kozarec na pol poln, drugi na pol prazen, akreditirani laboratoriji pa pravimo, da ja v času meritve v kozarcu med 418 in 420 ml tekočine, pri sobni temperaturi in 50-% zračni vlagi.
