Okrogla miza ESG obrazi
Kako trajnostne podatke in cilje prenesti v poslovne odločitve, upravljanje tveganj in razvoj? Na okrogli mizi ob predstavitvi publikacije ESG obrazi Slovenije: kdo v podjetjih premika spremembe je 16 vodij in strokovnjakov za trajnostnost iz slovenskih podjetij, bank in zavarovalnic predstavilo izkušnje iz prakse. Strinjali so se, da trajnostnost zahteva kakovostne podatke, sodelovanje vseh poslovnih funkcij in podporo vodstva. Kljub političnim in gospodarskim pritiskom ostaja dolgoročna poslovna usmeritev.
Od podatkov do odločitev
Podatki o emisijah, porabi energije in drugih vplivih na okolje so uporabni šele, ko vodijo do boljših poslovnih odločitev.
Nataša Gabršček, vodja trajnostnega razvoja v Hidrii, je pojasnila, da se je sistematično zbiranje podatkov začelo pred približno petimi leti, ko je kupec zahteval podatke o ogljičnem odtisu, podjetje pa nanje še ni bilo pripravljeno. Danes so podatki o porabi energije in ogljičnem odtisu izdelkov del rednega poslovanja, prav tako o porabi vode, odpadkih. Pomembne korake delajo tudi pri vrednotenju vplivov na lokalno skupnost. Podatke najprej tehnično ovrednotijo, nato povežejo s procesi in predstavijo vodstvu. »Ko iz podatkov nastane razumevanje in iz razumevanja odločitev, šele takrat nastane prava vrednost za podjetje,« je poudarila. Pomembno vlogo ima odbor za trajnostni razvoj, v katerem sodelujejo vodje in direktorji poslovnih enot ter vodje funkcij. Pri spreminjanju miselnosti je po njenem mnenju ključna empatija in razumevanje širšega pomena trajnostnosti.
Dr. Tjaša Zupančič Hartner, vodja trajnostnega razvoja in inovacij v GIC Gradnjah, je izpostavila težave pri pridobivanju primerljivih podatkov v gradbeništvu, kjer je vsak projekt drugačen. Celostnega pristopa so se lotili okoli leta 2022 ob gradnji lastne betonarne. Danes je izziv tudi različno razumevanje pojmov, kot so trajnostno, zeleno in nizkoogljično. Analize življenjskega cikla (LCA) in okoljske deklaracije proizvodov (EPD) imajo po njenem večjo vrednost, ko jih podjetje uporablja za izboljšanje lastne proizvodnje. V GIC Gradnjah so lastne objekte, betonarno in mednarodni center za trajnostno gradnjo uporabili kot učno okolje, iz katerega je nastala skupnost G Zero. Ob tem opozarja, da ogljični odtis stavbe v fazi gradnje ne zajame celotne trajnostnosti projekta, zato so pomembni tudi ozaveščanje in sodelovanje s fakultetami.
Dr. Barbara Bertoncelj, skrbnica trajnostnega razvoja v Domelu, je poudarila, da mora biti pri vsakem podatku jasno, ali je ocenjen, izračunan ali izmerjen, saj to vpliva na rezultate izračuna ogljičnega odtisa izdelka. Vodstvo potrebuje predvsem pregled trendov, tveganj in možnosti za izboljšave, ne vseh tehničnih podrobnosti. V Domelu pri trajnostnosti sodelujejo nabava, prodaja, finance, varnost pri delu, okolje in kadrovska služba. Kot je poudarila Bertoncljeva, je trajnostnost skupinsko delo.
Prevod v jezik dobička, tveganj in kapitala
V finančnem sektorju so trajnostni vidiki tesno povezani z upravljanjem tveganj, naložbami in poslovnimi priložnostmi. Rok Kogej, vodja Službe za ESG v Banki Intesa Sanpaolo, je trajnostnost označil za upravljanje sprememb. Ker je pri bankah pomembnejši vpliv portfeljev kot njihov lastni okoljski odtis, mora strokovnjak za trajnostnost govoriti v jeziku uprave: o dobičku, tveganjih in poslovnih ciljih. Skupina je ESG vključila v poslovni načrt za obdobje 2026–2029, cilj pa je, da bi skoraj tretjino novih poslov lahko opredelili kot ESG. Uprava izvajanje spremlja mesečno. Kogej je opozoril, da podnebne in ekološke spremembe ne bodo izginile, četudi bo javna pozornost do njih nihala.
Nina Kelemen, vodja trajnostnega razvoja v Zavarovalnici Triglav, je povedala, da so ob pripravi prve trajnostne strategije pred petimi leti pričakovali hitrejše vključevanje ciljev v poslovne funkcije. Pri oceni dvojne pomembnosti še vedno lažje prepoznavajo tveganja kot priložnosti. Fizična podnebna tveganja so že kratkoročno pomembna: zavarovalnica je leta 2023 izplačala več kot 100 milijonov evrov odškodnin. Med prednostnimi nalogami je tudi obvladovanje tveganj prehoda, zato je umik iz sektorja fosilnih goriv del krovne trajnostne politike. Naslednji korak je finančno ovrednotenje tveganj in priložnosti. Nekateri trajnostni kazalniki so vključeni v nagrajevanje vodstva, vsi skladi družbe Triglav Investments pa so razvrščeni po 8. členu uredbe SFDR. Rast trga električnih vozil zaradi spremenjenih energetskih razmer vidi tudi kot priložnost za avtomobilska zavarovanja.
Mateja Treven, vodja službe za trajnostno poslovanje, kakovost in optimizacijo procesov v Slovenskih železnicah, je spomnila, da so železnice pomemben del evropske trajnostne mobilnosti. Trajnostna merila so vključena v odločanje o projektih in naložbah, preverjajo pa tudi skladnost s taksonomijo EU. Po integraciji družbe Nomago leta 2025 imajo več kot 8.000 zaposlenih, zato so pomembni tudi družbeni vidiki. Med okoljskimi izzivi izstopajo podnebna tveganja za infrastrukturo in priložnosti prehoda: tovorni promet večinoma poteka po elektrificiranih progah z elektriko iz obnovljivih virov, v potniškem prometu pa preučujejo nove tehnologije, tudi baterijske vlake. Primerjavo z drugimi železniškimi sistemi omogoča indeks trajnostnosti železnic RSI Mednarodne železniške zveze.
Ljudje kot soustvarjalci sprememb
Za uresničevanje trajnostnih ciljev ni dovolj obveščanje zaposlenih. Ti morajo razumeti svoj prispevek in sodelovati pri oblikovanju sprememb, so poudarili predstavniki Pošte Slovenije, A1 Slovenija in Elana.
Jasmina Roškar, strokovnjakinja področja dela za trajnostnost v skupini Pošta Slovenije, je pojasnila, da zaposleni lažje razumejo pomen trajnostnosti, če sodelujejo že pri pripravi strategije. Strateški tim deluje od leta 2022; ožja skupina za strategijo šteje deset članov, pri poročilu pa sodeluje več kot 50 zaposlenih, vključno s predstavniki odvisnih družb. Trajnostnost je postala oprijemljivejša tudi za logistiko, saj jo je oddelek logistike prepoznal kot praktičen del svojega strokovnega dela. Za električna vozila so namreč leta 2025 namenili 3,1 milijona evrov. Takrat je to postala ne samo investicijska odločitev, ampak tudi poslovna. Pomembno je tudi, da je trajnostni pristop podprlo poslovodstvo in da njegov član sodeluje v strateškem timu.
Lan Orthaber, vodja službe za korporativno komuniciranje in trajnost v A1 Slovenija, je izpostavil povezovanje ciljev s strategijo, merjenjem rezultatov in nagrajevanjem. Skupina ima do leta 2030 dvanajst konkretnih ciljev ESG, ki jih na lokalni ravni prevajajo v cilje zaposlenih. Ker približno polovica zaposlenih dela v naročniški službi ali na prodajnih mestih, jih vključujejo v oblikovanje pobud. Podjetje financira team buildinge, povezane s prostovoljstvom; lani se jih je udeležila več kot polovica zaposlenih. Tudi novoletna darila so povezali s ponovno uporabo: iz starih volnenih izdelkov zaposlenih je slovensko podjetje izdelalo copate iz ekološkega filca. »Tečemo maraton, in to v štafeti, ne sami,« je poudaril Orthaber.
Lara Šarabon Štojs, koordinatorka trajnostnega razvoja v Elanu, opozarja, da ESG ne sme biti ločen od vsakodnevnega dela. Posamezne funkcije imajo različne prioritete: nabavo zanimajo stroški in zanesljivost dobave, proizvodnjo učinkovitost, razvoj inovacije, prodajo pa prihodki. Zato v proizvodnji govorijo o zmanjševanju izgub materiala, porabi energije in količini odpadkov, ne nujno o ESG. Ker veliko zaposlenih prihaja iz lokalnega okolja, je skrb za skupnost tudi osebno vprašanje. Pomemben napredek je, da se nabavniki in razvojni sodelavci že sami sprašujejo, kako bodo njihove odločitve vplivale na porabo virov in življenjsko dobo izdelkov.
Arhitektura trajnosti v velikih sistemih
V velikih podjetjih je izziv trajnostne cilje vključiti v obstoječe procese in jasno razdeliti odgovornosti. Atlantic Grupa, NLB in Gorenje so predstavili organizacijske pristope, ki temeljijo na sodelovanju osrednje ekipe z vodstvom in drugimi poslovnimi funkcijami.
Nataša Gladovič, direktorica upravljanja korporativne trajnosti v Atlantic Grupi, je poudarila, da trajnostni razvoj gradijo na pred tem že dobro vzpostavljenem sistemu upravljanja kakovosti, procesni organizaciji ter načelu načrtuj, izvedi, preveri, ukrepaj. Tako so številne trajnostne cilje vključili v obstoječe kazalnike in stalne izboljšave. Več negotovosti je pri načrtih prehoda, na primer razogljičenja, kjer poti do ciljev še niso vedno znane. Štiričlanski oddelek spremlja zakonodajo in pričakovanja deležnikov ter jih prevaja v strategijo, koordinacijski odbor pa povezuje direktorje ključnih funkcij.
Dolores Kores, vodja oddelka za trajnostni razvoj v NLB, je pojasnila, da je banka že šesto leto zavezana trajnostnemu razvoju v celotni skupini, tudi zunaj EU. Pri uresničevanju sodelujejo vse ravni, od nadzornega sveta do operativnih funkcij. Poleg osrednjega oddelka in odbora ima v NLB vsak oddelek vsaj eno osebo, zadolženo za trajnostnost. Ključno pa je, ali zaveze prinašajo koristi strankam in družbi v regiji.
Urška Butolen, vodja korporativnega upravljanja trajnosti v Gorenju, je predstavila avtonomno delovanje družbe na tem področju v okviru skupine Hisense Europe, saj sta evropska zakonodaja in trg zahtevnejša. Osrednji oddelek sestavljata dve zaposleni, pomagajo pa jima sodelavci iz nabave, servisa, razvoja in kadrovske službe, ki del delovnega časa namenjajo trajnostnim projektom. Usmerjevalni odbor uprave se sestaja vsaka dva meseca. »Brez zelo močne podpore vodstva implementacija trajnostnosti, vsaj strateško, ni mogoča,« je poudarila.
Vse tri sogovornice so zavrnile oceno, da bi gospodarski in politični pritiski oslabili zagon. Atlantic Grupa ima cilje do leta 2030 in že razmišlja o naslednjem desetletju, saj je prehranska industrija močno odvisna od podnebja, vode in dostopnosti surovin. NLB je cilje v zadnjem letu in pol nadgradila, manjša medijska pozornost pa po njenem mnenju ne odraža dejanskega stanja. V Gorenju trajnostnost razumejo kot ravnovesje okoljskega, družbenega in ekonomskega stebra.
Ali bo strokovnjak za ESG nekoč odveč?
Z uveljavljanjem poročanja po standardih ESRS postaja vloga strokovnjakov za trajnostnost vse bolj prepoznavna. Vendar se bo moralo znanje postopoma razširiti v vse poslovne funkcije, medtem ko bodo strokovnjaki skrbeli za usklajevanje, strokovno podporo in pregled nad celoto.
Dr. Peter Gašperšič, vodja službe uprave za trajnostni razvoj v DARS, je poudaril, da posameznik brez širše ekipe ne more doseči veliko. V času prostovoljnega poročanja so podjetja pogosto poudarjala predvsem dobre plati poslovanja, standardi ESRS pa zahtevajo temeljitejši pregled celotnega poslovanja. V DARSu ima trajnostnost podporo uprave, odboru za trajnost pa predseduje član uprave.
Sonja Tomazini, strokovna sodelavka za trajnostni razvoj v Impolu, je predstavila delo dvočlanske skupine, ki zahteve kupcev, bank in poročanja usklajuje s strokovnjaki z drugih področij. Motivacijo najdejo v konkretnih koristih, kot je energetska učinkovitost, in v vse večjem povpraševanju kupcev po podatkih o ogljičnem odtisu izdelkov.
Marjeta Žonta, strokovnjakinja za trajnostno upravljanje v Kolektorju, pričakuje, da se bo znanje vse bolj prenašalo v posamezne procese. Še naprej pa bo potrebna oseba, ki bo usklajevala delo, ohranjala pregled nad celoto in posredovala, kadar se bo izvajanje ustavilo. Ključno je, da zna govoriti jezik različnih sogovornikov: vodstvo se odziva na finančne kazalnike, druge funkcije pa na stroške, učinkovitost, inovacije ali vplive na zaposlene in okolico.
Klavdija Čeč, vodja oddelka ESG v UniCredit Banki Slovenija, svojo vlogo vidi kot most med mednarodno skupino in slovenskimi sodelavci. Skupina vlaga v informacijska orodja, ki olajšujejo poročanje, tudi za stranke. Prava naloga funkcije ESG je po njenih besedah prenesti trajnostne vidike v vse pomembne dele organizacije. Tako kot je danes samoumevno upoštevati kreditno tveganje, bi morali postati običajen del odločanja tudi okoljski, družbeni in upravljavski vidiki. Do takrat bodo strokovnjaki potrebni zaradi hitro razvijajoče se regulative in vse zahtevnejših podatkovnih obveznosti. Čečeva vidi priložnost tudi v pretvarjanju regulativnih zahtev v poslovne rešitve, na primer nove produkte in garancijske sheme za ugodnejše financiranje trajnostnih projektov.
ESG ostaja del dolgoročne poslovne strategije
Razprava je pokazala, da se je trajnostnost v slovenskih podjetjih postopoma premaknila od zahtev kupcev in regulatorjev v samo jedro upravljanja. Za to so potrebni kakovostni podatki, ki vodijo do odločitev, ter cilji, prilagojeni posameznim poslovnim funkcijam. Vodstvo zanimajo tveganja in finančni učinki, nabavo stroški in zanesljivost dobave, proizvodnjo pa učinkovitost ter poraba energije in materialov.
Skupni imenovalec je sodelovanje: osrednja strokovna ekipa zagotavlja znanje in pregled nad celoto, poslovne funkcije pa trajnostne vidike vključujejo v svoje odločitve. Podpora vodstva je ključna, zlasti kadar so cilji del strategije in sistema spremljanja rezultatov.
Sogovorniki kljub političnim pritiskom in manjši medijski pozornosti ne zmanjšujejo ambicij. Podnebna tveganja, zahteve kupcev in dostopnost virov ostajajo pomembni dejavniki poslovanja. Strokovnjaki za trajnostnost bodo potrebni, dokler okoljski, družbeni in upravljavski vidiki ne postanejo samoumeven del poslovnih odločitev.
ESG torej ni kratkoročen projekt, temveč maraton, ki ga podjetja tečejo v štafeti.
