Vročinski valovi v Evropi povzročajo vse večje zdravstvene in gospodarske posledice, mesta pa so zaradi goste pozidave in naraščajočega prebivalstva še posebej izpostavljena. Kako lahko mesta zmanjšajo tveganja in izboljšajo odpornost na ekstremno vročino, v gostujočem prispevku za portal ESG Today pišeta Lara Schmid, analitičarka za raziskave katastrofalnih tveganj, in Daniel Bannister, vodja raziskav vremenskih in podnebnih tveganj pri Willis Research Network.

Vročinski val leta 2015 je opozoril na razsežnost problema. Dolgotrajen vremenski vzorec z območjem visokega zračnega tlaka je nad Evropo zadrževal vroč zrak, temperature v večjem delu zahodne Evrope pa so presegle sezonsko povprečje za sedem stopinj Celzija. V Veliki Britaniji so vročini pripisali več kot 9.200 smrti.

V nasprotju s poplavami ali neurji vročina za seboj ne pušča očitnih fizičnih poškodb, kot so porušeni objekti ali uničena infrastruktura. Zato jo je težje vključiti v tradicionalne modele ocenjevanja katastrofalnih tveganj, čeprav je najnevarnejši vremenski pojav v Evropi z vidika umrljivosti.

Razmere so se v naslednjih letih še zaostrile. Leta 2022 je Velika Britanija prvič zabeležila temperaturo nad 40 stopinj Celzija, v Evropi pa je bilo po ocenah zaradi vročine 67.873 smrti. Leta 2023 jih je bilo še 50.798. Tudi letošnje poletje je prineslo nov vročinski val, ki je v Franciji in Veliki Britaniji povzročil rekordne junijske temperature.

Zelena infrastruktura za hladnejša mesta

Avtorja poudarjata pomen sonaravnih rešitev pri prilagajanju mest na vse pogostejše vročinske ekstreme. Drevesa zagotavljajo senco, rastlinje z izhlapevanjem vode ohlaja zrak, zelene strehe pa zmanjšujejo segrevanje stavb. Raziskave potrjujejo, da lahko tovrstne rešitve občutno znižajo temperature v urbanih soseskah. Britanska raziskava je na primer pokazala, da lahko zelene fasade temperaturo v okolici znižajo tudi za pet stopinj Celzija.

Učinki zelenih površin niso omejeni zgolj na nižje temperature. Prispevajo k zmanjšanju obremenitev zdravstvenega sistema, nižji porabi energije, večji produktivnosti zaposlenih in boljšemu varovanju infrastrukture med dolgotrajnimi vročinskimi valovi. Po oceni britanskega zdravstvenega sistema NHS England vročina že zdaj povzroča približno 6,8 milijarde funtov letnih stroškov zaradi umrljivosti, do petdesetih let tega stoletja pa bi se ta znesek lahko povečal na 14,7 milijarde funtov na leto.

Zato ozelenjevanje mest postaja vse pomembnejši del načrtovanja odpornosti, upravljanja premoženja in dolgoročnega obvladovanja tveganj. Britanski odbor za podnebne spremembe je med drugim priporočil zakonsko obveznost lokalnih oblasti, da obravnavajo tveganja zaradi pregrevanja, od zagotavljanja hlajenja javnih stavb do vključevanja ukrepov za odpornost proti vročini v nove gradnje.

Financiranje ukrepov ob nastopu vročine

Poleg fizičnih ukrepov prilagajanja je pomembno tudi zagotavljanje sredstev za hitro ukrepanje ob ekstremnih dogodkih. Willis Research Network je v okviru evropskega programa NATURANCE, financiranega iz sredstev EU, raziskoval možnosti uporabe inovativnih finančnih mehanizmov.

Ena od možnosti je parametrično financiranje, pri katerem se sredstva sprostijo samodejno, ko so doseženi vnaprej določeni temperaturni pragovi. Takšen pristop omogoča hitrejše financiranje pomoči, saj ni treba čakati na dodatne odločitve o dodelitvi sredstev po nastopu vročinskega vala.

V raziskovalnem primeru za območje osrednjega vzhodnega Londona so preverili model, ki temelji na podatkih o temperaturi mokrega termometra in petstopenjskem britanskem sistemu opozarjanja na nevarnost za zdravje zaradi vročine. Mehanizem bi omogočil pravočasno sproščanje sredstev za pomoč brezdomnim osebam v okviru že obstoječega mestnega protokola za ukrepanje. Raziskava je pokazala, da je obetavnejša rešitev vzpostavitev mehanizma za sprožitev že zagotovljenih sredstev kot pa zavarovanje, ki bi delovalo kot samostojen produkt.

Povezovanje prilagajanja in financiranja

Po mnenju avtorjev je za učinkovito obvladovanje tveganj zaradi vročine potrebno povezati oba pristopa. Zelena infrastruktura zmanjšuje izpostavljenost in preprečuje prekomerno segrevanje mest, finančni mehanizmi pa omogočajo hitrejši odziv, ko so preseženi kritični temperaturni pragovi.

Vročina namreč ne predstavlja zgolj neposrednega zdravstvenega tveganja, temveč lahko sproži tudi verižne posledice v drugih sistemih. Dolgotrajne visoke temperature obremenjujejo infrastrukturo, povečujejo tveganje za požare v naravi in vplivajo na delovanje mestnih storitev. Izkušnje evropskih mest v letu 2026 po navedbah avtorjev potrjujejo, da vročina vse bolj deluje kot dejavnik, ki povečuje in povezuje različna tveganja.

Ker se Evropa segreva hitreje kot katera koli druga celina, bo odpornost mest v prihodnje vse bolj odvisna od njihove sposobnosti, da vročino predvidijo, obvladujejo njene posledice in se prilagajajo širšim tveganjem, ki jih povzroča.