Izvedba raziskave Eurobarometer 98 sovpada z zaključkom leta, ki je bilo v zgodovini evropske povezave eno bolj turbulentnih. Največji vpliv na EU je v letu 2022 imela od februarja 2022 trajajoča ruska invazija na Ukrajino, ki je povzročila humanitarno katastrofo, razkrila evropsko odvisnost od ruskih energetskih virov in zaostrila energetsko krizo.

Velika večina Slovencev je bila pozimi 2022-2023 zadovoljnih s svojim življenjem: 92-odstotna stopnja zadovoljstva med vprašanimi Slovenijo postavlja nad povprečje Evropske unije, kjer je z življenjem zadovoljnih 83 % državljanov.

Slovenci tudi bolje kakor v povprečju Evropejci ocenjujejo stanje stvari na različnih področjih v državi: trenutni položaj v Sloveniji večina ocenjuje kot dober (56 %), takega mnenja pa je za stanje v lastni državi manj kot polovica Evropejcev (41 %).

Slovenci so deljenega mnenja pri oceni stanja gospodarstva v državi, bolj spodbudno pa ocenjujejo stanje evropskega gospodarstva, saj več kot polovica Slovencev (55 %) meni, da je to dobro, na ravni EU27 pa so ocenjevalci bolj zadržani, tako menita le dva od petih vprašanih.

Zadovoljstvo z delovanjem demokracije v državi je v Sloveniji nižje kakor v povprečju v drugih državah članicah (47 % zadovoljnih, več kot polovica ni zadovoljnih). Nekoliko bolj so Slovenci zadovoljni z delovanjem demokracije v EU.

So pa vprašani v Sloveniji v večji meri pesimisti glede vprašanja, v katero smer gredo stvari v Sloveniji: 48 % Slovencev meni, da gredo stvari v Sloveniji v napačno smer in le tretjina (33 %) meni, da gredo stvari v pravo smer; še nekoliko bolj kritični so državljani EU27. Slovenci v glavnem za naslednjih 12 mesecev ne pričakujejo veliko sprememb na gospodarskem področju, tisti, ki pa jih, pa so pogosteje črnogledi. Več kot polovica Slovencev (55 %) je mnenja, da se njihovo življenje v prihodnjih dvanajstih mesecih ne bo spremenilo, spremembe na boljše pričakuje 23 % Slovencev, na slabše pa 20 % Slovencev.

Kot dva poglavitna izziva, s katerimi se ta hip sooča Slovenija, so vprašani na prvo mesto postavili zdravstveno problematiko (50 %), na drugem mestu je dvig cen / inflacija / rast življenjskih stroškov (38 %).

(Vir: Evropska komisija, Predstavništvo v Sloveniji)