(1) Koncept predvideva strateško vlogo zelene infrastrukture – kot načrtovanega sistema funkcionalno povezanih in raznovrstnih krajinskih območij, vključno z najpomembnejšimi naravovarstvenimi območji, ki bodo dolgoročno omogočala naravne procese za zdrav, varen, privlačen, podnebno odporen in večfunkcionalen prostor.
(2) Z zeleno infrastrukturo zagotavljamo predvsem ekološko funkcijo (zlasti ohranjanje naravnega okolja, ekološko povezljivost in zmanjševanje fragmentacije krajine zaradi posegov v prostor), okoljsko funkcijo (zlasti ohranjanje in izboljšanje kakovosti voda, ohranjanje razpoložljivih vodnih virov za naravne procese in oskrbo prebivalstva ter regulacijo padavinske vode v mestih), podnebno funkcijo (zlasti pri uravnavanju toplotnih valov in preprečevanju učinkov toplotnih otokov na urbanih območjih ter za zmanjševanje ranljivosti prostora zaradi naravnih nesreč, še posebej poplav in plazov), gospodarsko funkcijo (zlasti trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri in biotsko raznovrstnostjo ter s tem povezanimi možnostmi za diverzifikacijo gospodarstva na regionalni in lokalni ravni), družbeno in kulturno funkcijo (zlasti pri zagotavljanju kakovosti življenja, zdravja in varnosti prebivalstva ter privlačne in prepoznavne krajine, ki krepi prostorsko identiteto ter razumevanje soodvisnosti razvoja družbe in prostora).
(3) V okviru postopkov prostorskega načrtovanja bomo razvoj zelene infrastrukture načrtovali z zelenimi sistemi regij, zelenimi sistemi območij in zelenimi sistemi naselij. Z zeleno infrastrukturo bomo podeželje povezovali z urbanimi območji in tako izboljšali kakovost življenja.
(4) Na državni ravni zelena infrastruktura vključuje obsežnejše gozdne komplekse, ki so večinoma območja Natura 2000, gorske masive Alp in Dinaridov, zavarovana območja, vode prvega reda in z njimi povezane trajne ali občasne ojezeritve oziroma razlivna območja ter morje in naravno ohranjeno obalo. Prek teh območij se zelena infrastruktura povezuje z naravnimi območji v sosednjih državah. V sistem zelene infrastrukture na državni ravni bodo vključena tudi območja krajinske prepoznavnosti, ki so pomembna za državo. Povezljivost med navedenimi jedrnimi območji zelene infrastrukture bomo zagotavljali z naravnimi linijskimi (na primer rečnimi) in točkovnimi (stopalnimi) krajinskimi elementi ali z vzpostavljanjem oziroma obnovo takih povezav, kjer je to potrebno. (5) Na mednarodni ravni bomo stremeli predvsem k zagotavljanju ekološke funkcije zelene infrastrukture, ki jo dosegamo s povezovanjem ekološko pomembnih krajinskih elementov prek državnih meja, z odpravo ovir za ekološko povezljivost ter z izboljšanjem stanja naravnih ekosistemov.
Vir: UL, iz Resolucije o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050
