Umetno inteligenco (UI) in algoritmično upravljanje uporablja že 42 odstotkov evropskih malih in srednje velikih podjetij ter srednje velikih družb, zajetih v najnovejši raziskavi Eurobarometer. Večina jih tehnologijo uvaja postopoma, v omejenem obsegu ali poskusno, dodatnih 21 odstotkov pa njeno uporabo načrtuje v prihodnje. Med glavnimi ovirami ostajajo visoki stroški, pravna negotovost in pomanjkanje strokovnega znanja.
Raziskava Evropske komisije kaže, da podjetja umetno inteligenco uporabljajo na različnih področjih poslovanja. Najpogosteje jo vključujejo v podporo strankam in odnose s kupci, kjer jo uporablja 47 odstotkov anketiranih podjetij. Sledita spremljanje uspešnosti in produktivnosti zaposlenih, ki ju z UI oziroma algoritmičnimi sistemi podpira 36 odstotkov podjetij, ter logistika, načrtovanje in razporejanje dela, kjer je delež 30-odstoten.
Algoritmično upravljanje pomeni uporabo digitalnih sistemov za organizacijo dela in podporo vodstvenim odločitvam, denimo pri razporejanju nalog, določanju urnikov, spremljanju uspešnosti ali kadrovskih odločitvah. Sistemi lahko odločajo samodejno ali pa vodstvu zgolj predlagajo rešitve.
Odločitve večinoma še vedno sprejemajo ljudje
Večina sodelujočih podjetij, 61 odstotkov, meni, da jim umetna inteligenca pomaga pri sprejemanju odločitev. Kar 75 odstotkov jih pričakuje, da bosta UI in algoritmično upravljanje izboljšala kakovost dela. Kljub vse večji uporabi tehnologije pa odločanje ostaja pretežno v človeških rokah: 90 odstotkov podjetij navaja, da odločitve sprejemajo ljudje, le dva odstotka pa, da so te v celoti avtomatizirane.
Podatki kažejo tudi na zadržke pri uporabi tehnologije na področju zaposlenih. Skoraj polovica anketiranih podjetij, 49 odstotkov, algoritmom in avtomatiziranim sistemom ne zaupa pri odločitvah, ki zadevajo delovno silo oziroma kadrovske zadeve.
Stroški, pravna negotovost in pomanjkanje znanja
Širšo uporabo umetne inteligence zavirajo predvsem visoki stroški naložb, ki jih navaja 50 odstotkov podjetij. Sledita pravna negotovost s 49 odstotki in pomanjkanje strokovnega znanja z 48 odstotki.
Del teh vprašanj urejajo že veljavni evropski predpisi, med njimi splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) in Akt o umetni inteligenci. Njihov namen je med drugim varovati temeljne pravice in osebne podatke ter spodbujati varno in človeku prilagojeno uporabo UI.
Evropska komisija napoveduje tudi zakon o kakovostnih delovnih mestih (Quality Jobs Act), ki naj bi prispeval k jasnejšim pravilom za podjetja in boljšemu varstvu pravic zaposlenih pri algoritmičnem upravljanju. V drugem krogu posvetovanj so evropski socialni partnerji že predstavili svoja stališča o potrebnih ukrepih na ravni EU.
Produktivnost ob varovanju pravic zaposlenih
Rezultati dopolnjujejo ugotovitve raziskave Eurobarometer iz februarja 2025, v kateri je 62 odstotkov Evropejcev pozitivno ocenjevalo uporabo robotov in umetne inteligence pri delu, 70 odstotkov pa jih je menilo, da tehnologija izboljšuje produktivnost. Hkrati jih je 84 odstotkov poudarilo, da je treba uporabo UI skrbno upravljati, da se zagotovita varstvo zasebnosti in preglednost na delovnem mestu.
Uvajanje umetne inteligence tako ni več zgolj tehnološko vprašanje. Podjetja morajo ob presoji koristi za produktivnost upoštevati tudi usposobljenost zaposlenih, preglednost odločitev in varstvo njihovih pravic.
Evropska unija v okviru programa Digitalno desetletje spremlja napredek pri digitalni preobrazbi do leta 2030. Eden od ciljev je, da bi vsaj 75 odstotkov podjetij v EU uporabljalo umetno inteligenco, računalništvo v oblaku ali velepodatke. Najnovejša raziskava kaže, da se uporaba UI širi, vendar bodo za njeno širšo in zaupanja vredno vključitev v poslovanje potrebni tudi ustrezno znanje, jasnejša pravila in premišljeno upravljanje tveganj.
