Cena, hitrost dostave, omejena izbira logističnih ponudnikov in visoki stroški vračil so glavne ovire za trajnostnejšo dostavo v čezmejni spletni trgovini. Dodatno breme za trgovce prinašajo tudi različni nacionalni sistemi razširjene odgovornosti proizvajalca (EPR), ki jih uredba PPWR za zdaj ne poenostavlja dovolj, piše Haufe.

Trajnostnost je v raziskavah potrošniških navad pogosto navedena kot pomemben dejavnik pri nakupnih odločitvah, vendar se to ne odraža nujno v dejanskem vedenju kupcev. Večina potrošnikov za trajnostnejše izdelke ni pripravljena plačati bistveno več, podobno pa velja tudi za spletne trgovce pri izbiri logističnih storitev. Cena in hitrost dostave ostajata odločilna dejavnika, ugotavlja raziskava nemškega inštituta ibi research pri Univerzi v Regensburgu o čezmejni spletni trgovini.

Po besedah direktorja inštituta dr. Georga Wittmanna se pri tem kaže izrazit razkorak med strateškim pomenom, ki ga podjetja pripisujejo trajnostnosti, in operativno realnostjo poslovanja. Trgovci, proizvajalci in ponudniki storitev sicer prepoznavajo njen pomen, vendar pri vsakodnevnih odločitvah prevladajo cena, hitrost dostave in ustaljene navade.

Omejena izbira logističnih ponudnikov

Izzivi so še izrazitejši pri prodaji zunaj Evropske unije. Na nekaterih trgih trgovci sploh nimajo možnosti izbire logističnega ponudnika, ki bi zagotavljal ogljično nevtralno dostavo. Pogosto morajo uporabljati tudi storitve, ki jih predpisujejo prodajne platforme. Podjetja, ki prodajajo prek platforme Shein, denimo praviloma izbirajo med logističnimi ponudniki, ki jih priporoča platforma. Podobno je pri prodaji z vključeno storitvijo Amazon Prime, kjer je praviloma treba uporabljati Amazonovo logistično storitev Fulfillment by Amazon (FBA).

Dodatna težava je neenotno razumevanje trajnostnosti na posameznih trgih. Zunaj EU pogosto ni jasno niti, kaj pomeni oznaka ogljično nevtralne dostave in kako je njena verodostojnost zagotovljena.

Več možnosti za zmanjševanje okoljskih vplivov imajo podjetja pri optimizaciji lastne logistike. Med ukrepi so učinkovitejše ogrevanje skladišč, uporaba obnovljivih virov energije ter krajšanje transportnih poti. Takšni ukrepi lahko prinesejo tudi neposredne poslovne koristi, vendar jih je pri mednarodnih pošiljkah težje izvajati kot pri domači distribuciji.

Vračila pomemben vir emisij in stroškov

Poseben izziv predstavljajo vračila izdelkov. V nekaterih panogah njihov delež dosega polovico vseh pošiljk, dve tretjini trgovcev, vključenih v raziskavo, pa jih že na domačem trgu označuje za enega največjih izzivov. Pri čezmejni prodaji se temu pridružijo še različne nacionalne zahteve glede vračanja blaga. Francoski kupec mora denimo imeti možnost vrniti izdelek na naslov v Franciji.

Del vračil je mogoče preprečiti z natančnejšimi opisi izdelkov, zanesljivimi podatki o velikostih in kakovostnimi prevodi v jezik ciljnega trga. Pomembna je tudi prilagoditev merskih enot lokalnim navadam. Uporaba centimetrov na trgih, kjer kupci običajno uporabljajo palce, lahko namreč poveča število vračil zaradi napačno izbrane velikosti.

Kot primer učinkovitega ukrepa članek navaja spletnega trgovca Zalando, ki je z uporabo umetne inteligence zmanjšal vračila zaradi neustreznih velikosti za osem odstotkov.

Trgovci lahko zmanjšajo transportne emisije tudi z združevanjem vračil na posameznih območjih ali v državah. Vrnjene izdelke lahko ponovno prodajo na lokalnem trgu ali pa jih v večjih količinah pošljejo nazaj na izhodiščno lokacijo. Pri tem je pomembna sistematična analiza podatkov o vračilih, saj se lahko nakupne navade in pričakovanja kupcev med državami precej razlikujejo.

PPWR ne odpravlja razdrobljenosti sistemov EPR

Dodatno administrativno in finančno breme za čezmejne spletne trgovce predstavljajo različni nacionalni sistemi razširjene odgovornosti proizvajalca (EPR). Evropska uredba o embalaži in odpadni embalaži (PPWR) med drugim spodbuja ponovno uporabo embalaže in njeno ustrezno izbiro, vendar ne odpravlja razdrobljenosti nacionalnih sistemov EPR.

Kot opozarja Christoph Petri iz nemške gospodarske in industrijske zbornice (DIHK), lahko različne nacionalne zahteve podjetjem nalagajo dodatne obveznosti registracije, poročanja in financiranja ravnanja z odpadno embalažo. To je posebno zahtevno za manjše ponudnike, ki želijo prodajati na več evropskih trgih, saj jim lahko stroški in administrativne obveznosti otežijo dostop do enotnega trga.

Po oceni DIHK takšna ureditev ni prepričljiva niti z vidika gospodarske politike niti z okoljskega vidika. Evropski parlament in Svet EU sta problem že prepoznala, zato se omenjajo tudi razbremenitve obveznosti EPR za manjše spletne trgovce.

Trajnostnost kot prihodnja konkurenčna prednost

Tudi lastna spletna trgovina ne pomeni nujno enostavnejše poti do trajnostnejše logistike. Medtem ko Amazon posluje na približno 21 trgih, bi moral trgovec, ki želi doseči enak geografski obseg, vzpostaviti 21 nacionalnih spletnih trgovin. Zato ni samoumevno, da bi bila logistika prek lastnih prodajnih kanalov okoljsko učinkovitejša od uporabe rešitev velikih platform.

Wittmann poudarja, da mora biti trajnostnost ne glede na velikost podjetja merljiva. Za to je potrebna standardizacija, saj je napredek mogoče ocenjevati in izboljševati le na podlagi primerljivih podatkov. Pri tem bi lahko pomembno vlogo odigral tudi digitalni potni list izdelka.

Kot primer dobre prakse navaja Nizozemsko, ki že več let razvija rešitve za brezemisijsko dostavo na zadnjem kilometru. Podobne pobude so prisotne tudi v Franciji, zlasti v Parizu in Marseillu. V Nemčiji se prehod kaže v uporabi električnih dostavnih vozil in postavljanju paketomatov, vendar širšo uvedbo takšnih rešitev med drugim ovirajo različni gradbeni predpisi.

Po Wittmannovi oceni bo trajnostnost v prihodnje vse bolj postajala konkretna konkurenčna prednost, ne zgolj pričakovani standard poslovanja. Trgovcem zato svetuje, naj ne čakajo na nove politične ukrepe, temveč že zdaj iščejo možnosti za zmanjševanje vplivov: od uporabe obnovljivih virov energije v skladiščih do učinkovitejšega upravljanja vračil in hitrejše ponovne prodaje vrnjenih izdelkov.