Državni zbor je sprejel novelo Zakona o varstvu potrošnikov in novi Zakon o potrošniških kreditih, s katerima Slovenija v nacionalni pravni red prenaša evropske direktive za krepitev pravic potrošnikov. Spremembe med drugim zaostrujejo pravila glede okoljskih trditev, spodbujajo popravilo blaga ter krepijo varstvo pri spletnem nakupovanju in sklepanju kreditnih pogodb na daljavo.
Novela Zakona o varstvu potrošnikov, ki jo je DZ 20. oktobra sprejel s 50 glasovi za in nobenim proti, v slovensko zakonodajo prenaša tri evropske direktive: o finančnih storitvah, sklenjenih na daljavo, o opolnomočenju potrošnikov za zeleni prehod ter o skupnih pravilih za spodbujanje popravila blaga. Cilj je izboljšati obveščenost potrošnikov, omejiti zavajajoče poslovne prakse in olajšati odločanje za trajnostnejše izdelke.
Okoljske trditve bodo morale biti utemeljene
Pomemben del novele so pravila, ki izhajajo iz evropske direktive o opolnomočenju potrošnikov za zeleni prehod. Ta naj bi prispevala k bolj zanesljivim informacijam o okoljskih in drugih trajnostnih značilnostih izdelkov ter omejila zavajajoče trditve, s katerimi podjetja predstavljajo svoje proizvode kot okolju prijaznejše.
Navajanje okoljskih ali družbenih značilnosti ter vidikov krožnosti bo moralo biti utemeljeno s certifikacijsko shemo ali predpisom, informacije pa bodo morale biti potrošnikom prepoznavne. Novela uvaja tudi usklajeno oznako proizvajalčeve tržne garancije trajnosti in obvestilo o zakonskem jamstvu za skladnost blaga.
S tem se slovenska pravila približujejo evropskemu okviru, ki želi potrošnikom omogočiti primerljivejše in razumljivejše informacije ter zmanjšati prostor za neutemeljene zelene obljube.
Spodbujanje popravil in daljše uporabe izdelkov
Drugi pomemben sklop sprememb se nanaša na podaljševanje življenjske dobe izdelkov. Novela uvaja obveznost popravila za določene skupine izdelkov ter določa pogoje za popravila in vzdrževanje blaga, dostopnost nadomestnih delov in informacije o okvirnih cenah popravil.
Potrošnike naj bi k popravilu namesto zamenjavi izdelka spodbudilo tudi podaljšanje obdobja odgovornosti za neskladnost blaga za 12 mesecev, kadar se odločijo za popravilo. Ukrep je povezan z evropskimi prizadevanji za zmanjševanje količine odpadkov, učinkovitejšo rabo virov in razvoj krožnega gospodarstva.
Več varovalk pri spletnih pogodbah
V skladu z evropskimi pravili o finančnih storitvah, sklenjenih na daljavo, novela krepi tudi varstvo potrošnikov pri sklepanju pogodb prek spleta. Ponudniki bodo morali zagotoviti ustrezne informacije, potrošniki pa bodo lahko pred sklenitvijo pogodbe zahtevali človeško posredovanje. Na voljo bo moral biti tudi gumb za odstop od pogodbe.
Dodatna zaščita bo namenjena preprečevanju tako imenovanih temnih vzorcev – oblikovnih rešitev spletnih vmesnikov, ki uporabnike zavajajo ali jih usmerjajo k odločitvam, ki niso v njihovem najboljšem interesu.
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Leon Korošec je v razpravi poudaril pričakovanje, da bodo spremembe izboljšale ozaveščenost in zaščito potrošnikov ter jim olajšale izbiro izdelkov in storitev v skladu z njihovimi trajnostnimi preferencami. Ob nadzoru nad zalogami izdelkov, ki so že na trgu, je napovedal postopno in sorazmerno ukrepanje v skladu z dogovorom evropskih organov za varstvo potrošnikov.
Strožja pravila tudi za potrošniške kredite
DZ je z 48 glasovi za in tremi proti sprejel tudi novi Zakon o potrošniških kreditih, ki prinaša dodatne varovalke pri sklepanju kreditnih pogodb, zlasti na daljavo. Zakon sledi evropskim pravilom za potrošniške kredite in razširja varstvo tudi na nove oblike financiranja, med drugim sheme »kupi zdaj, plačaj pozneje«.
Pri sklepanju pogodb ne bodo več dovoljena vnaprej označena okenca, potrošniki pa bodo morali biti obveščeni, če je bila ponudba zanje prilagojena na podlagi avtomatizirane obdelave podatkov. Kreditodajalci kredita ne bodo smeli odobriti brez pozitivne ocene kreditne sposobnosti potrošnika.
Zakon predvideva tudi omejitve pretirano visokih obrestnih mer in stroškov kreditov, dodatno varstvo pri zavarovanjih ter brezplačno javno službo za svetovanje potrošnikom pri odplačevanju dolgov.
Sprejetje obeh zakonov je del usklajevanja slovenskega pravnega reda z evropskimi pravili. Spremembe posegajo na dve pomembni področji: pri nakupih in uporabi izdelkov krepijo preglednost ter podpirajo trajnostnejše ravnanje, pri finančnih storitvah pa postavljajo dodatne omejitve za zaščito potrošnikov pred nepoštenimi praksami in prezadolženostjo.
