Ministrstvo za finance je v javno obravnavo poslalo predlog novega zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ki vzpostavlja pravni okvir za uporabo tehnologije razpršenih evidenc (DLT) tudi na trgu vrednostnih papirjev. Predlog predvideva soobstoj tradicionalnega centralnega registra, DLT-infrastrukture in poenostavljenega sistema za nekotirane vrednostne papirje.
Ministrstvo za finance je 29. septembra začelo enomesečno javno obravnavo predloga novega zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih. Njegov osrednji cilj je urediti uporabo tehnologije razpršenih evidenc (Distributed Ledger Technology – DLT) in njeno povezovanje s tradicionalnim sistemom evidentiranja vrednostnih papirjev.
Predlog izhaja iz Strategije razvoja trga kapitala 2023–2030 in naj bi omogočil tehnološko posodobitev trga ob hkratnem zagotavljanju pravne varnosti in skladnosti z evropsko zakonodajo.
Trije načini vodenja evidenc
DLT je krovni izraz za tehnologije, med katere sodi tudi blockchain oziroma veriženje blokov. Pri vrednostnih papirjih, izdanih na takšni infrastrukturi, se podatki o transakcijah in drugih vnosih shranjujejo v razpršeni evidenci, njihovo zaporedje in pristnost pa sta zaščitena z matematičnimi algoritmi.
Predlog zakona vzpostavlja tri režime vodenja evidenc nematerializiranih vrednostnih papirjev:
- centralni register pri centralni depotni družbi,
- razpršeno evidenco finančnih instrumentov na podlagi DLT,
- evidenco pri izdajatelju ali tretji osebi.
Trije režimi naj bi skupaj tvorili enoten sistem evidentiranja nematerializiranih vrednostnih papirjev v Sloveniji.
Enaki pravni učinki vpisov
Predlog zakona enotno ureja ključna vprašanja, ki veljajo za vse tri režime. Med drugim določa pravila glede nastanka, prenosa in prenehanja nematerializiranih vrednostnih papirjev, imetništva, pridobitve v dobri veri in povezanih bremen.
Po predlogu bi imeli vpisi enake pravne učinke ne glede na to, v katerem od treh sistemov se evidenca vodi. S tem želi ministrstvo zagotoviti pravno varnost ne glede na uporabljeno tehnologijo.
Posebna poglavja določajo še zahteve za posamezne režime, med drugim minimalne pogoje za vodenje evidenc, obveznosti glede obveščanja Agencije za trg vrednostnih papirjev, javno objavo podatkov ter prehajanje med posameznimi režimi.
Uskladitev druge zakonodaje
Predlog ureja tudi nadzor in prekrške, hkrati pa predvideva spremembe petih drugih zakonov. Gre za zakone s področij gospodarskih družb, trga finančnih instrumentov, prevzemov, izvršbe in zavarovanja ter finančnega poslovanja in insolvenčnih postopkov.
Zakon dopolnjuje tudi že izvedeni prenos evropske direktive o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev. Dopolnitve se nanašajo na nepreklicnost nalogov za vpis ter učinke insolvenčnih postopkov na poravnavo.
Javno mnenje do 28. oktobra
Predlog zakona je trenutno v javni obravnavi. Zainteresirana javnost lahko pripombe prek portala eDemokracija posreduje do 28. oktobra 2026.
Ureditev predstavlja korak k vključevanju novih digitalnih tehnologij v infrastrukturo slovenskega kapitalskega trga, pri čemer predlog ne nadomešča obstoječega sistema, temveč vzpostavlja pravni okvir za soobstoj tradicionalnih in DLT-sistemov evidentiranja vrednostnih papirjev.
