Rast spletne trgovine povečuje povpraševanje po kartonski embalaži in zaščitnih materialih, hkrati pa prinaša nove pritiske na proizvodne in dobavne verige. Delavci v papirnicah, obratih za proizvodnjo valovitega kartona in logističnih centrih se soočajo z večjimi delovnimi obremenitvami, tveganji pri delu s stroji in vse pogostejšim digitalnim spremljanjem produktivnosti. Ti vidiki v razpravah o trajnosti embalaže pogosto ostajajo spregledani, opozarja Packaging Getaway.
Vsak paket, ki prispe do kupca spletne trgovine, je rezultat obsežne proizvodne in logistične verige. Ta vključuje proizvodnjo papirja in kartona, izdelavo škatel, lepil, trakov in zaščitnih materialov ter delo zaposlenih v skladiščih in distribucijskih centrih.
Spletna prodaja zahteva prilagajanje različnim izdelkom, dimenzijam in količinam naročil. Proizvajalci morajo zagotavljati prilagodljivo proizvodnjo, kratke dobavne roke in stalno kakovost. To pomeni pogostejše menjave proizvodnih serij, prilagajanje strojev, čiščenje in dodatno rokovanje z materiali.
Ob tem se povečujejo ponavljajoča se opravila, fizične obremenitve in pritisk na zaposlene, da proizvodne linije delujejo čim bolj neprekinjeno. Javna pozornost glede delovnih pogojev v spletni trgovini je sicer večinoma usmerjena v dostavljavce in zaposlene v distribucijskih centrih, manj pa v delavce, ki izdelujejo embalažo.
Nevarnosti pri delu s stroji in materiali
Proizvodnja valovitega kartona vključuje delo z rotacijskimi valji, rezalnimi napravami, transporterji in segretimi površinami. Zaposleni so lahko izpostavljeni tudi hrupu, prahu, težkim bremenom in kemikalijam.
Britanski urad za zdravje in varnost pri delu (HSE) opozarja, da so stroji za proizvodnjo embalaže lahko vir hudih ali celo smrtnih poškodb. Posebej tvegani so čiščenje, vzdrževanje in odstranjevanje zastojev. Če zaposleni pred posegom ne izključijo vseh virov energije, lahko pride do nepričakovanega premikanja strojev in hudih poškodb. Med drugimi tveganji so premikanje viličarjev, požari ter ravnanje z velikimi papirnimi zvitki in težkimi materiali.
Težave nastanejo tudi, kadar proizvodni cilji niso usklajeni s številom zaposlenih, zmogljivostjo opreme in časom, potrebnim za varno delo. Če ni dovolj časa za preglede, čiščenje in vzdrževanje strojev, se zaposleni znajdejo med zahtevami po doseganju proizvodnih ciljev in upoštevanjem varnostnih postopkov. Tveganja povečujejo dolge delovne izmene, nadurno delo in nezadostni počitki, saj utrujenost zmanjšuje zbranost in podaljšuje odzivni čas.
Fizične obremenitve pri pakiranju in skladiščenju
Obremenitve niso omejene na proizvodne obrate. V skladiščih in distribucijskih centrih zaposleni opravljajo ponavljajoče se naloge, kot so pobiranje izdelkov, pakiranje, označevanje, razvrščanje in zlaganje paketov. Delo vključuje dolgotrajno stanje, dvigovanje in prenašanje bremen ter ponavljajoče se gibe.
Posledice so lahko mišično-skeletne težave, zlasti v hrbtu, ramenih, zapestjih in rokah. Na obremenitve vpliva tudi zasnova embalaže. Prevelike škatle zahtevajo več rokovanja in dodatnega zaščitnega polnila, težki ali nerodno oblikovani paketi pa otežujejo dvigovanje. Ustrezno dimenzionirana embalaža, prilagodljiva delovna mesta in mehanska pomagala lahko zmanjšajo fizični napor.
Ameriška uprava za varnost in zdravje pri delu (OSHA) med pomembna tveganja v skladiščih uvršča ponavljajoče se gibe, dvigovanje težkih bremen, neustrezne delovne položaje in visoko delovno hitrost.
Digitalni nadzor in avtomatizacija prinašata tudi nova tveganja
Digitalni sistemi omogočajo spremljanje hitrosti proizvodnih linij, zastojev, količine odpadnega materiala in učinkovitosti strojev. V skladiščih spremljajo obdelavo naročil, natančnost komisioniranja in pretok blaga. Podatki lahko pomagajo izboljšati organizacijo dela, vendar se tveganja povečajo, kadar se spremljanje osredotoča predvsem na posamezne zaposlene.
Sistem, ki meri število obdelanih izdelkov na uro, denimo ne upošteva nujno razlik v teži paketov, zahtevnosti pakiranja ali časa, potrebnega za varno ravnanje z materiali. Če kazalniki teh okoliščin ne upoštevajo, lahko zaposleni občutijo pritisk, da ohranjajo hitrost tudi pri zahtevnejših ali nevarnejših nalogah. OSHA opozarja, da lahko stres in utrujenost zaradi visokih delovnih hitrosti ter stalnega spremljanja uspešnosti povečujeta tveganje za poškodbe.
Avtomatizacija lahko zmanjša fizične obremenitve. Robotsko paletiranje omejuje ponavljajoče se dvigovanje, avtomatizirani transporterji zmanjšujejo ročno prenašanje, mehanski sistemi pa olajšajo premikanje težkih materialov. Vendar prinaša tudi nova tveganja, zlasti pri vzdrževanju robotskih naprav in kompleksnih proizvodnih sistemov. Zato so potrebni ustrezna varovala, varnostne zapore, zasilna stikala in usposabljanje zaposlenih.
Varnost zaposlenih kot del trajnostne dobavne verige
Delovni pogoji v papirnicah in obratih za predelavo kartona so za trgovce in potrošnike manj vidni kot razmere v distribucijskih centrih. Zato bi morali trgovci in lastniki blagovnih znamk pri presoji dobaviteljev poleg cene, kakovosti, dobavnih rokov in okoljskih meril preverjati tudi varnost strojev, usposobljenost zaposlenih, prijavljanje incidentov in vzdrževalne postopke.
Pomemben vpliv imajo tudi njihove nabavne prakse. Nepredvidljiva naročila, pogoste spremembe specifikacij in nerealni dobavni roki lahko povečujejo pritisk na proizvajalce ter otežujejo načrtovanje proizvodnje in razporejanje zaposlenih.
Podatki ameriškega vladnega urada za odgovornost (GAO) kažejo, da je sektor transporta in skladiščenja v ZDA leta 2022 zabeležil 3,8 resne poškodbe ali bolezni na 100 zaposlenih s polnim delovnim časom, kar je bila najvišja stopnja med 19 obravnavanimi zasebnimi gospodarskimi sektorji. Podatek vključuje primere, zaradi katerih so bili zaposleni odsotni z dela, premeščeni na drugo delovno mesto ali so opravljali delo z omejitvami. Ne predstavlja pa stopnje poškodb v papirnicah in obratih za proizvodnjo kartona, za katere so potrebni ločeni podatki.
Delovne nesreče povzročajo tudi poslovne stroške: zastoje v proizvodnji, poškodbe opreme, odškodninske zahtevke, nadurno delo in stroške nadomeščanja ter usposabljanja zaposlenih. Preventivno vzdrževanje, ustrezna kadrovska zasedba in realno načrtovanje proizvodnje zato prispevajo tako k varnosti zaposlenih kot k zanesljivosti poslovanja.
Trajnost embalaže se običajno ocenjuje predvsem z vidika porabe materialov, možnosti recikliranja, ogljičnega odtisa in nastajanja odpadkov. Vendar takšna presoja ne zajame vseh vidikov odgovorne proizvodnje. Lažja embalaža lahko zmanjša porabo materiala in emisije pri transportu, vendar mora biti zasnovana tudi tako, da omogoča varno proizvodnjo, rokovanje in distribucijo. Podobno lahko avtomatizacija poveča učinkovitost, hkrati pa zahteva dodatne varnostne ukrepe.
Varstvo in zdravje pri delu je zato treba vključiti v socialni vidik meril ESG ter presojo celotne embalažne vrednostne verige. Odgovorna embalaža namreč ni opredeljena zgolj z materialom in okoljskim odtisom, temveč tudi s pogoji, v katerih je izdelana in uporabljena.
