Raziskava Saying ESG, Doing Less: Importance-Performance Gaps in Project Managers’ ESG Competencies Across Europe, objavljena leta 2026 v reviji International Journal of Emerging Trends in Management, preučuje razkorak med zaznanim pomenom kompetenc ESG (angl. Environmental, Social and Governance) in njihovo uporabo v praksi. Avtorji so želeli ugotoviti, kako velik je ta razkorak, ali se razlikuje glede na stopnjo vključevanja ESG v organizacije ter ali je povezan med okoljskim, družbenim in upravljavskim področjem. Raziskava med 754 projektnimi strokovnjaki iz 35 držav, med njimi 29 evropskih držav, je pokazala, da strokovnjaki okoljske, družbene in upravljavske (ESG) kompetence prepoznavajo kot pomembne, vendar jih v praksi ne udejanjajo v enaki meri. Razkorak je največji v organizacijah, ki načel ESG še niso vključile v svoje delovanje, pomembne ovire pa ostajajo tudi pri spremljanju okoljskih vplivov, vključevanju deležnikov ter zagotavljanju preglednosti in odgovornosti.
Od strateških zavez do vsakodnevne prakse
Vidiki ESG postajajo vse pomembnejši del organizacijskih strategij, poročanja in profesionalnih standardov. Vendar sprejetje trajnostnih zavez še ne pomeni, da so te dosledno vključene v vsakodnevno delo. Posebej pomembno vlogo pri njihovem uresničevanju imajo projektni vodje, saj se organizacijske strategije prek projektov pretvarjajo v konkretne aktivnosti in rezultate.
Razkorak med zaznanim pomenom in samoocenjeno uporabo ESG-kompetenc
Raziskovalci so ocenjevali 45 kompetenc, razdeljenih v tri skupine: okoljske, družbene in upravljavske. Vsako kompetenco so udeleženci ocenili z vidika njenega zaznanega pomena in lastne uporabe v praksi, pri čemer so uporabili petstopenjski ocenjevalni lestvici. Razlika med obema ocenama je predstavljala merilo razkoraka med prepoznavanjem pomena kompetence in njenim dejanskim udejanjanjem.
Rezultati so pokazali statistično značilno razliko med zaznanim pomenom in samoocenjeno uporabo pri vseh 45 proučevanih kompetencah. Sodelujoči so torej dosledno ocenjevali, da so ESG-kompetence pomembnejše, kot kaže njihova uporaba v praksi.
Največji razkorak na okoljskem področju
Največji povprečni razkorak so raziskovalci ugotovili na okoljskem področju, kjer je znašal 0,434 točke na petstopenjski lestvici. Na družbenem področju je dosegel 0,387 točke, na upravljavskem pa 0,388 točke. Ugotovljene razlike so bile statistično značilne in srednje velike, kar kaže, da ne gre zgolj za zanemarljiva odstopanja.
Podrobnejša analiza je razkrila, da so razlike največje pri kompetencah, ki zahtevajo sistematično vključevanje ESG v projektne procese. Na okoljskem področju izstopata spremljanje okoljskih tveganj in vplivov skozi življenjski cikel projekta ter načrtovanje učinkovite rabe virov. Na družbenem področju sta pomembna vključevanje deležnikov v odločanje in presoja vplivov na skupnosti. Na upravljavskem področju pa so izrazitejši primanjkljaji pri poročanju o preglednosti in odgovornosti.
Nasprotno so bile razlike manjše pri splošnem prepoznavanju pomena ESG. To nakazuje, da težava ni nujno v pomanjkanju zavedanja, temveč predvsem v prenosu načel v formalne postopke, merila, poročanje in vsakodnevno projektno odločanje.
Organizacijska zrelost vpliva na velikost razkoraka
Ena ključnih ugotovitev raziskave je povezanost med razkorakom v ESG-kompetencah in stopnjo njihove vključenosti v organizacijo. Največje razlike so zaznali strokovnjaki v organizacijah, ki ESG še niso vključile v svoje delovanje. Povprečni razkoraki na posameznih področjih so v tej skupini znašali od 0,629 do 0,679 točke.
Najmanjši razkorak so poročali sodelujoči iz organizacij, ki so ESG vključevale od enega do treh let. V tej skupini so vrednosti znašale približno 0,22 točke. Pri organizacijah z več kot tremi leti vključevanja ESG so bile razlike nekoliko večje, in sicer med 0,239 in 0,342 točke, odvisno od področja.
Rezultati kažejo, da je razkorak povezan z organizacijskim kontekstom in zrelostjo vključevanja ESG. Vendar raziskava zaradi presečnega raziskovalnega pristopa ne omogoča sklepa, da se razkorak v posamezni organizaciji nujno zmanjšuje s časom. Na ugotovitve lahko vplivajo tudi razlike med organizacijami, zahtevnejša pričakovanja v zrelejših okoljih in sestava sodelujočih skupin.
Za napredek sta potrebna znanje in organizacijska podpora
Raziskovalci so ugotovili tudi močno povezanost med velikostjo razkoraka na okoljskem, družbenem in upravljavskem področju. Posamezniki, ki so poročali o večjem razkoraku na enem področju, so ga praviloma zaznavali tudi na drugih. Povezanost je ostala visoka tudi po statističnem upoštevanju razlik v načinu ocenjevanja.
Ta ugotovitev nakazuje, da poleg specifičnega strokovnega znanja na uresničevanje ESG vplivajo tudi splošni pogoji dela. Med njimi so podpora vodstva, ustrezna pooblastila, razpoložljiv čas, organizacijski viri in zaupanje posameznikov v lastne sposobnosti.
Avtorji zato priporočajo dvosmeren pristop k razvoju kompetenc. Prvi del vključuje ciljno usposabljanje za posamezna ESG-področja, drugi pa izboljšanje organizacijskih pogojev, ki zaposlenim omogočajo uporabo pridobljenega znanja. Organizacije, ki ESG še niso vključile v svoje procese, bi morale prednostno vzpostaviti ustrezne temelje, medtem ko lahko zrelejše organizacije več pozornosti namenijo formalizaciji, spremljanju in poročanju.
ESG mora postati del projektnih procesov
Raziskava potrjuje, da prepoznavanje pomena ESG samo po sebi ne zagotavlja njegovega uresničevanja. Za zmanjšanje razkoraka med zavezami in prakso niso dovolj splošno ozaveščanje in posamezna usposabljanja. Potrebni so jasni postopki, odgovornosti, merila spremljanja ter podpora vodstva.
Pri interpretaciji rezultatov je treba upoštevati, da temeljijo na samoocenah, da vzorec ni bil izbran naključno in da raziskava ne omogoča vzročnih sklepov. Kljub temu ponuja uporabno izhodišče za razvoj projektnega managementa, ki trajnostne cilje sistematično vključuje v načrtovanje, izvajanje in vrednotenje projektov.
Kako vam lahko pomagamo v Akademiji Zelena Slovenija?
S prilagojenimi izobraževanji, ki teorijo prevajajo v prakso, omogočamo opolnomočenje zaposlenih za prenos trajnostnih zahtev, pričakovanj v poslovne procese podjetja. Pomagamo pri prepoznavanju vrzeli in postavljanju sistemov v organizacijah, ki omogočajo določitev postopkov, odgovornosti, in ključnih kazalnikov uspešnosti. Za več informacij nas kontaktirajte na info@zelenaslovenija.si.
