Slovenska papirna in papirno predelovalna industrija se sooča z visokimi stroški energije, globalno konkurenco in vse zahtevnejšimi regulativnimi zahtevami. Na 29. Dnevu slovenskega papirništva so predstavniki gospodarstva, stroke in razvojnih institucij poudarili, da bodo za prihodnji razvoj panoge ključni večja produktivnost, tehnološke inovacije, izdelki z višjo dodano vrednostjo in tesnejše sodelovanje.
Evropska industrija celuloze in papirja vstopa v obdobje pomembne preobrazbe. Demografske spremembe, digitalizacija in nove potrošniške navade spreminjajo povpraševanje, medtem ko podjetja obremenjujejo visoki stroški energije, surovin, dela in kapitala ter vse kompleksnejša regulativa. V Sloveniji, ki ni več stroškovno ugodno okolje za proizvodnjo izdelkov z nizko dodano vrednostjo, bo zato konkurenčnost vse bolj odvisna od znanja, energetske učinkovitosti, inovativnosti in sposobnosti hitrega odzivanja na spremembe.
Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal je papirno industrijo uvrstila med tradicionalne panoge primarnih materialov, ki imajo pomembno vlogo v slovenskem gospodarstvu in potencial za nadaljnji razvoj. Ob vse večjem zavedanju pomena industrijske neodvisnosti in konkurenčnosti v Evropi se po njenih besedah krepi tudi pozornost Bruslja do te panoge.
Med ključnimi izzivi je izpostavila stroške energije. Kot pomembna dosežka letošnjega leta je navedla sprejetje Zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektro intenzivnih podjetij, ki največjim porabnikom prinaša 90 milijonov evrov podpore v treh letih, ter triletno podaljšanje pomoči za posredne stroške emisij CO₂ v skupni vrednosti 52 milijonov evrov. Kljub temu ostajajo odprta vprašanja omrežnin, prispevkov, obdavčitve dela, kadrov, administrativnih obremenitev ter dostopa do razvojnih in investicijskih sredstev.
Energetska učinkovitost in tehnološki razvoj
Direktorica Združenja za papirno in papirno predelovalno industrijo pri GZS mag. Petra Prebil Bašin je poudarila, da prihodnost panoge temelji na povezovanju znanja, tehnologije in ljudi. Papirništvo je po njenih besedah bioosnovana, krožna in inovativna dejavnost, ki lahko svojo konkurenčnost krepi z razvojem rešitev z višjo dodano vrednostjo in tesnejšim sodelovanjem med podjetji ter različnimi panogami. Marko Jagodič, predsednik Društva inženirjev in tehnikov papirništva Slovenije, je ob tem izpostavil pomen tehničnega znanja za prihodnji razvoj stroke.
O širših gospodarskih razmerah je spregovoril red. prof. dr. Aleš Berk z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Obravnaval je vpliv geopolitičnih sprememb, energetske odvisnosti, zelenega prehoda, trgovinskih vojn in umetne inteligence na gospodarstvo ter konkurenčnost podjetij.
Dr. Uroš Kerin z Elektroinštituta Milan Vidmar je predstavil izzive prihodnje oskrbe z energenti in priprave podjetij na spremembe. Med pomembnimi področji so samooskrba, cena ogljika, energetska učinkovitost in pametna omrežja.
Praktičen primer energetske preobrazbe je predstavil Miran Rožman iz Palome. Opisal je ukrepe za zmanjševanje odvisnosti od plina in povečanje prožnosti pri oskrbi z energijo. Pri tem je poudaril, da energetska učinkovitost ni več zgolj vprašanje čim manjše porabe, temveč tudi zagotavljanja ustrezne energije ob pravem času.
Od trajnostne embalaže do uporabe umetne inteligence
Pomemben del razprave je bil namenjen razvoju papirnih izdelkov in embalaže v kontekstu trajnostnega prehoda ter novih evropskih zahtev. Jonathan Tame iz britanske organizacije Two Sides je predstavil okoljske vidike tiska, papirja in papirne embalaže ter načine njihovega učinkovitega predstavljanja ob upoštevanju novih regulativnih zahtev, med drugim uredbe o embalaži in odpadni embalaži (PPWR).
Dr. Gregor Lavrič z Inštituta za celulozo in papir (ICP) je predstavil razvojno pot od začetne ideje in laboratorijskih raziskav do pilotnega preverjanja in industrijske uporabe. Poudaril je pomen naprednih krožnih rešitev, reciklabilnosti in prilagajanja zahtevam PPWR. Podjetja, ki še iščejo ustrezne rešitve, lahko pri tem sodelujejo z inštitutom. Med razvojnimi področji je izpostavil tudi celulozne pene in različne tridimenzionalne strukture. Inštitut bo prihodnje leto zaznamoval 80 let delovanja.
O priložnostih in omejitvah umetne inteligence je govoril Aleš Štempihar, direktor družbe Sparring partner. Opozoril je, da večja uporaba umetne inteligence sama po sebi še ne zagotavlja večje poslovne vrednosti. Za njeno učinkovito vključevanje v poslovanje so potrebne jasne strateške odločitve in prehod od poskusnih projektov k rešitvam, ki prinašajo konkretne rezultate.
Red. prof. dr. Sandra Penger z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je predstavila pomen obvladovanja časa, samoorganizacije in kakovostnega vodenja v času digitalizacije. Leopold Povše, predsednik upravnega odbora panožnega združenja pri GZS, pa je spregovoril o poslovanju panoge v zahtevnih tržnih razmerah, vplivu nove regulative in razvojnih priložnostih slovenskega papirništva.
Na dogodku so podelili tudi priznanje za najboljše zaključno delo s področja papirništva in sorodnih ved. Prejela ga je Nina Maurovič, zaposlena v embalažnem podjetju DS Smith, za magistrsko nalogo.
Sporočilo 29. Dneva slovenskega papirništva je bilo, da prihodnost panoge ne bo odvisna od ene same tehnološke ali poslovne rešitve. Za ohranjanje konkurenčnosti bodo potrebni sočasni napredki pri obvladovanju stroškov, razvoju znanja, energetski in snovni učinkovitosti ter povezovanju gospodarstva in raziskovalnih institucij.
