Ločeno zbiranje tekstila samo po sebi še ne zagotavlja njegove ponovne uporabe. Ključni problem je, kaj se z zbranimi oblačili zgodi naprej in ali ima sistem dovolj prostora, infrastrukture, logistike in uporabnikov, da lahko še uporabni izdelki ostanejo v uporabi. Na okrogli mizi »Preveč tekstila: kaj nas to stane?«, ki je potekala na Mali tržnici Maribor v okviru projekta K-PPU – MERIMO, KAR PREPREČIMO, so opozorili tudi na pomanjkanje podatkov o okoljskih učinkih preprečevanja nastajanja odpadkov.
Dr. Marinka Vovk iz Okoljsko raziskovalnega zavoda je izpostavila, da sedanji sistem bistveno bolje meri nastale in obdelane odpadke kot količine in učinke izdelkov, ki zaradi ponovne uporabe sploh niso postali odpadek. Prav zato projekt K-PPU razvija pristop, s katerim bi preprečene količine povezali tudi z ocenjenimi prihranki energije, materialov in emisij.
Pomemben korak med oddajo oblačila in njegovo ponovno uporabo pogosto ostane spregledan. Kot je poudarila Liudmyla Kulichenko iz Dress for Success Maribor, donacija še ni ponovna uporaba. Prevzeta oblačila je treba pregledati in sortirati, po potrebi očistiti ali popraviti, ustrezno skladiščiti ter jih nato povezati z novim uporabnikom. Če kateri od teh korakov manjka, lahko tudi kakovosten in še uporaben tekstil hitro postane presežek.
Pri tem ima pomembno vlogo tudi infrastruktura. Nataša Matijevič iz Mestnih nepremičnin Mestne občine Maribor je opozorila, da ponovna uporaba potrebuje urejene prostore za sprejem, pregled, sortiranje, začasno skladiščenje in distribucijo. Poleg prostora sta potrebni tudi jasna logistika in razdelitev odgovornosti.
Da zanimanje za ponovno uporabo obstaja, kaže tudi izkušnja Male tržnice Maribor, kjer zbiranje in izmenjava oblačil že potekata. Iris Virtič iz Pupillam – Zelena japka je predstavila lokalno prakso, ki hkrati razkriva omejitve sedanjega sistema. Če ni dovolj prostora, logistične podpore ali uporabnikov, lahko še uporaben izdelek kljub temu konča v recikliranju, izvozu ali odstranjevanju.
Odpadke je treba najprej preprečiti
Razprava je opozorila na širši problem izvajanja hierarhije ravnanja z odpadki. Preprečevanje nastajanja odpadkov in priprava za ponovno uporabo sta na vrhu prednostnega reda, vendar se sistem v praksi še vedno precej bolj osredotoča na ravnanje z odpadki, ko ti že nastanejo.
Po mnenju sodelujočih bi se moralo to odražati tudi v državnih politikah, financiranju, razpisih, infrastrukturi in načinu merjenja rezultatov. Če se javna sredstva in kazalniki osredotočajo predvsem na zbrane in obdelane odpadke, ostajata preprečevanje nastajanja odpadkov in ponovna uporaba sistemsko šibkeje podprta.
Pri tekstilu je to še posebej pomembno, saj ponovna uporaba ohrani izdelek in materiale v uporabi ter s tem prepreči nastanek odpadka. Zato poanta ni zgolj v tem, koliko tekstila smo zbrali, temveč tudi, koliko ga je mogoče obdržati v uporabi in kakšne okoljske učinke s tem dosežemo.
