Vse pogostejše suše, požari in poplave zahtevajo pravočasne ukrepe in bolj usklajen pristop k prilagajanju podnebnim spremembam. Na Podnebnem dialogu 2026 v Biotehniškem centru Naklo so strokovnjaki in predstavniki države opozorili, da odškodnine za posledice naravnih nesreč ne morejo nadomestiti dolgoročnega prilagajanja ter da je pri oblikovanju podnebnih politik pomembno tudi sodelovanje javnosti in mladih.
Podnebni dialog z naslovom Ekstremi so že tu – kaj nas čaka? je Ministrstvo za okolje in prostor organiziralo v okviru Tedna za podnebje ter projektov LIFE IP CARE4CLIMATE in LIFE4ADAPT. Razprava je bila namenjena vse pogostejšim in intenzivnejšim vremenskim ekstremom ter ukrepom za krepitev odpornosti družbe na njihove posledice.
Kot je uvodoma pojasnila Nataša Kebe, vodja projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, se projekt osredotoča na prehod v nizkoogljično družbo, med drugim z ukrepi na področjih učinkovite rabe energije, trajnostne gradnje, zelenega javnega naročanja, zmanjševanja odpadne hrane ter trajnostne rabe zemljišč. Projekt LIFE4ADAPT pa je usmerjen v prilagajanje podnebnim spremembam in krepitev odpornosti Slovenije na vremenske ekstreme.
Odškodnine ne rešujejo problema suš
Na okrogli mizi, ki jo je moderirala klimatologinja in zaslužna profesorica Biotehniške fakultete dr. Lučka Kajfež Bogataj, so sodelujoči izpostavili potrebo po povezovanju strokovnih, državnih in družbenih prizadevanj. Med ključnimi izzivi so obravnavali suše, požare in poplave ter posledice, ki jih ti pojavi prinašajo za prebivalstvo in različne dejavnosti.
Dr. Lučka Kajfež Bogataj je opozorila, da so suše po letu 2000 postale skoraj vsakoletni pojav. Njihovo razglašanje za naravno nesrečo in izplačevanje odškodnin kmetom po njenem mnenju ne predstavljata dolgoročne rešitve. Ključno je pravočasno prilagajanje spremenjenim podnebnim razmeram, saj je mogoče pričakovati še večje izzive.
Pomen bolj sistematičnega pristopa je poudaril tudi dr. Janez Berdavs z Ministrstva za okolje in prostor. Država je na področju podnebnih sprememb v zadnjih letih že sprejela nekatere ukrepe, vendar je bilo prilagajanje doslej premalo usklajeno.
S strategijo prilagajanja podnebnim spremembam želi ministrstvo jasneje opredeliti ključne izzive in prednostne naloge ter na tej podlagi usmerjati pripravo konkretnih ukrepov. Pri tem namerava kombinirati zakonodajne in druge regulativne ukrepe za omejevanje slabih praks ter finančne spodbude za rešitve, ki lahko prispevajo k odpravljanju družbenih problemov.
Pri oblikovanju podnebnih politik tudi glas mladih
Dogodka se je udeležilo tudi 45 dijakov in študentov Biotehniškega centra Naklo. Mag. Mateja Pitako, vodja Sektorja za podnebne politike na ministrstvu, je poudarila, da lahko mladi že zdaj sodelujejo pri oblikovanju podnebnih politik, zato je pomembno, da se o njih aktivno pogovarjajo z odločevalci. Prav mladi bodo namreč živeli z dolgoročnimi posledicami sprejetih odločitev.
Vključevanje različnih skupin prebivalstva je tudi eden od namenov Podnebnega dialoga, ki izhaja iz Podnebnega zakona. Dialog odpira prostor za izražanje stališč in pričakovanj kmetov, študentov, prebivalcev mestnih in podeželskih območij, mladih družin, upokojencev, podjetnikov ter drugih skupin državljanov.
Teden za podnebje, opredeljen v 20. členu Podnebnega zakona, je namenjen krepitvi znanja in ozaveščenosti o podnebnih spremembah ter spodbujanju sodelovanja pri iskanju rešitev. Ministrstvo bo izsledke Podnebnega dialoga zbralo in posredovalo Državnemu zboru Republike Slovenije kot izhodišče za nadaljnje oblikovanje podnebnih politik.
Celotna okrogla miza je dostopna na posnetku dogodka na YouTubu.
