V Sloveniji so vremenski ekstremi vse pogostejši in izrazitejši. Poplave, suše, neurja, obilne padavine in vročinski valovi že vplivajo na okolje, gospodarstvo in vsakdanje življenje. Kako se jim prilagoditi in kako pripraviti Slovenijo na podnebne razmere, ki prihajajo, bo osrednje vprašanje letošnjega Podnebnega dialoga z naslovom »Ekstremi so že tu – kaj nas čaka?«, ki bo 21. oktobra v Biotehniškem centru Naklo.
Tretji teden oktobra Slovenija v skladu s Podnebnim zakonom obeležuje Teden za podnebje. Osrednji dogodek organizira Ministrstvo za okolje in prostor v okviru projektov LIFE4ADAPT in LIFE IP CARE4CLIMATE. Namenjen je strokovni razpravi, predvsem pa vključevanju različnih skupin prebivalstva v oblikovanje konkretnih predlogov za prilagajanje podnebnim spremembam.
Letošnje poletje je še enkrat pokazalo, kako izraziti so lahko podnebni ekstremi. Dolgotrajni vročinski valovi so zaznamovali večji del države, v Kopru pa je vročinski ekstrem konec julija in v prvi polovici avgusta trajal rekordnih 34 dni, kar je najdaljši vročinski val v Sloveniji vsaj od leta 1950.
Od strokovne razprave do konkretnih predlogov
Podnebni dialog bo sestavljen iz dveh delov. V prvem bo potekala okrogla miza, na kateri bodo različne vidike podnebnih sprememb in prilagajanja predstavili strokovnjaki s področja klimatologije, kmetijstva, gradbeništva in upravljanja prostora ter predstavnik ministrstva.
Na okrogli mizi bodo sodelovali dr. Tjaša Pogačar in dr. Iztok Tomažič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Primož Banovec s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter Janez Berdavs z Ministrstva za okolje in prostor. Razpravo bo vodila klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, udeleženci pa bodo lahko gostom zastavili tudi vprašanja.
Drugi del dogodka bo namenjen dialogu z državljani. Udeleženci se bodo v manjših skupinah vključili v tematska omizja, na katerih bodo iskali odgovore in oblikovali konkretne predloge ter priporočila. Ministrstvo jih bo po dogodku zbralo in posredovalo Vladi Republike Slovenije in Državnemu zboru.
Štiri ključne teme
Razprave bodo potekale na štirih področjih. Prvo bo kmetijstvo v spreminjajočem se podnebju, kjer bodo udeleženci govorili o prilagajanju kmetijstva, lokalnih skupnosti in gospodarstva ter o tem, kaj nam poplave, suše, vročinski valovi in neurja povedo o prihodnjih razmerah.
Drugo področje bo prostor in podnebno odporna naselja. V ospredju bodo prilagoditve prostora, naselij in infrastrukture ter učinkovitejše upravljanje vode, tal in narave.
Tretja tema bo voda v spreminjajočem se podnebju. Udeleženci bodo razpravljali o tem, katere ukrepe bi morali država in občine prednostno načrtovati, da bi bili bolje pripravljeni na suše, poplave in spremembe vodnega kroga.
Četrto področje pa bo namenjeno znanju, informacijam, dezinformacijam in zaupanju. Razprava bo odprla vprašanje, katerim virom informacij ljudje zaupajo ter kako lahko država, občine, šole, mediji, stroka in druge institucije zagotovijo bolj razumljive in verodostojne informacije o podnebnih spremembah.
Cilj dialoga ni le izmenjava mnenj, temveč predvsem oblikovanje predlogov, ki bi lahko prispevali k bolj pripravljeni in odporni Sloveniji na vse pogostejše podnebne ekstreme.
