Ekstremni vremenski in podnebni dogodki so med letoma 1980 in 2025 v Evropski uniji povzročili približno 920 milijard evrov neposredne gospodarske škode. Več kot 270 milijard evrov oziroma skoraj tretjina vseh izgub je nastala samo v zadnjih petih letih. To kaže najnovejši kazalnik Evropske agencije za okolje (EEA), ki opozarja, da bodo izgube zaradi zaostrovanja podnebnih sprememb verjetno še naraščale.

Leto 2026 je že zaznamovalo več vremenskih ekstremov, med drugim neurja, vročinski valovi in suše, ki so močno prizadeli evropsko gospodarstvo. Podatki EEA za obdobje 2021–2025 kažejo izrazito povečanje škode v primerjavi s preteklimi desetletji. Pri tem so upoštevane neposredne gospodarske izgube v vrednosti evra iz leta 2025, ne pa tudi posredne posledice, kot so zmanjšana produktivnost, izgube BDP, vplivi na okolje in zdravje ljudi.

Največji delež škode, kar 44 odstotkov, so povzročile poplave. Suše, obdobja mraza in zmrzali ter meteorološki dogodki, kot so neurja in strele, predstavljajo vsaka približno četrtino izgub v svojih širših kategorijah. Požari v naravi, toča in vročinski valovi skupaj prispevajo približno pet odstotkov neposredne gospodarske škode.

Izgube so izrazito skoncentrirane v razmeroma majhnem številu dogodkov. Pet odstotkov dogodkov z največjo povzročeno škodo je odgovornih za 63 odstotkov vseh izgub, en odstotek dogodkov pa za skoraj tretjino.

Slovenija med najbolj obremenjenimi državami

V absolutnem znesku so bile največje gospodarske izgube med letoma 1980 in 2025 zabeležene v Nemčiji, Italiji in Franciji. Drugačna je slika pri primerjavi glede na število prebivalcev in površino države. Slovenija se uvršča na prvo mesto po višini izgub na prebivalca, pred Španijo in Luksemburgom, ter prav tako na prvo mesto po izgubah na enoto površine, pred Belgijo in Luksemburgom.

Posebej zaskrbljujoč je podatek o zavarovanju škode. V EU je bilo v obravnavanem obdobju zavarovanih manj kot 20 odstotkov skupnih izgub. Delež se med državami močno razlikuje: v Bolgariji, na Cipru in v Romuniji je znašal manj kot dva odstotka, na Danskem in v Luksemburgu pa več kot 60 odstotkov.

Evropska ocena podnebnih tveganj (EUCRA) opozarja, da se podnebna tveganja pospešujejo, njihove medsebojno povezane posledice pa lahko povzročijo sistemske motnje v družbi in gospodarstvu. Ob segrevanju za tri stopinje Celzija bi lahko letne izgube v EU in Združenem kraljestvu po ocenah dosegle najmanj 175 milijard evrov.

EU krepi ukrepe za podnebno odpornost

Višina prihodnje škode bo odvisna od pogostosti in intenzivnosti ekstremnih dogodkov, vrednosti izpostavljenega premoženja ter učinkovitosti prilagajanja podnebnim spremembam. EEA ob tem opozarja, da ukrepi za prilagajanje ne sledijo dovolj hitro naraščanju tveganj.

Evropska unija želi zato okrepiti podnebno odpornost. Poleg strategije za prilagajanje podnebnim spremembam iz leta 2021 je Evropska komisija oktobra 2026 predstavila okvir za podnebno odpornost EU. Ta vključuje predlog evropskega zakona o podnebni odpornosti in praktična orodja za obvladovanje tveganj. Cilj je prehod od odzivanja na naravne nesreče k pravočasnemu predvidevanju podnebnih vplivov in preprečevanju škode, ki bi se ji bilo mogoče izogniti.