Podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti sta tesno povezani, vendar se politike za njuno obravnavo še vedno pogosto pripravljajo ločeno. Zato raziskovalci izpostavljajo možnosti za bolj usklajeno oblikovanje in izvajanje podnebnih in naravovarstvenih ukrepov.
Publikacijo Sinergije med okviri politik na področju biotske raznovrstnosti in podnebja so pripravili Nemško društvo za mednarodno sodelovanje (GIZ), Mednarodni inštitut za trajnostni razvoj (IISD) in Helmholtzov center za okoljske raziskave (UFZ) v sodelovanju z Nemškim zveznim ministrstvom za okolje, podnebne ukrepe, varstvo narave in jedrsko varnost (BMUKN).
Dokumenti obravnavajo povezave med agendama Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in Konvencije o biološki raznovrstnosti (CBD). Poleg znanstvenih ugotovitev in pravnih okvirov vključujejo tudi praktične vidike izvajanja ukrepov, med drugim na področju sonaravnih rešitev.
Od skupnih ciljev do izvajanja
Avtorji opozarjajo, da samo prepoznavanje povezav med podnebnimi spremembami in izgubo biotske raznovrstnosti ni dovolj. Več pozornosti je treba nameniti temu, kako sinergije vključiti v nacionalne in lokalne politike ter njihovo izvajanje.
Pri tem je pomembno upoštevati tudi morebitne kompromise. Ukrep, ki koristi podnebju, namreč ni nujno koristen tudi za naravo. Zato morajo biti politike oblikovane tako, da zmanjšujejo morebitne negativne vplive ter hkrati izkoristijo priložnosti za skupne koristi.
Serija temelji na razvoju mednarodnih politik, vključno s Kunminško-montrealskim globalnim okvirom za biotsko raznovrstnost in izsledki prve globalne ocene napredka pri izvajanju Pariškega sporazuma. Prvi dokumenti iz serije so bili objavljeni leta 2022, nato pa se postopoma posodabljajo. Prvi tematski dokument je bil revidiran septembra 2024, dokumenti 2–6 maja 2026, zadnji štirje pa so bili objavljeni julija 2026.
Poseben poudarek je namenjen sonaravnim rešitvam ter pogojem in podpornim mehanizmom, potrebnim za njihovo učinkovito izvajanje. Cilj je podpreti pogajalce, oblikovalce politik in izvajalce pri pripravi strategij, ki hkrati prispevajo k ohranjanju in trajnostni rabi biotske raznovrstnosti ter blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam.
Objava raziskave je posebej aktualna v letu 2026, ko potekajo konference pogodbenic večstranskih okoljskih konvencij. Avtorji jo vidijo kot priložnost za tesnejše povezovanje podnebne in naravovarstvene politike ter za prenos skupnih ciljev v konkretne ukrepe.
