Planinska zveza Slovenije (PZS), ena od najbolj množičnih nevladnih in prostovoljskih organizacij v Sloveniji je praznovala 130 let. Planinska zveza Slovenije po podatkih iz leta 2022 združuje 297 društev s 60.744 člani, kar glede na število prebivalcev Republike Slovenije pomeni 2,8 odstotka vsega prebivalstva. A v gore hodi vsaj 350.000 naših državljanov in tudi vse več tujcev, ki jim je na voljo mreža več kot 2 tisoč planinskih poti v skupni dolžini več kot 10 tisoč kilometrov po vsej Sloveniji. Za planinske poti po vsej Sloveniji skrbijo za to usposobljeni markacisti, v letu 2022 je bilo 907 registriranih markacistov PZS.
PZS je nosilka in izvajalka številnih programov strokovnega usposabljanja, po katerih usposablja mentorje planinskih skupin, varuhe gorske narave, vodnike PZS za vodenje v kopnih in snežnih razmerah, turnokolesarske vodnike, alpiniste, markaciste, športne plezalce, trenerje in vaditelje športnega plezanja ter inštruktorje vseh vrst. V zvezo so vključeni svetovno prepoznavna alpinistična dejavnost in tekmovalni športi, kot so športno plezanje, tekmovalno ledno plezanje, tekmovalno turno smučanje in planinska orientacija.
V letu 2023 70-letnico obstoja praznuje tudi najstarejša planinska vezna pot v Sloveniji in ena najstarejših tovrstnih poti na svetu, Slovenska planinska pot. Leta 1953 je PZS na pobudo zagnanega mariborskega ljubitelja gora Ivana Šumljaka odprla »Slovensko planinsko transverzalo št.1«, v počastitev 60-letnice organiziranega planinstva pri nas. O priljubljenosti poti pričuje količina več kot 200 tisoč prodanih planinskih dnevnikov ter da je pot, dolgo 617,4 kilometre, v celoti prehodilo skoraj 11 tisoč planincev. Planinska društva upravljajo 179 planinskih koč, zavetišč, bivakov in učnih središč s skoraj 7400 ležišči in več kot 10.000 sedišči. Postojanke za utrujene planince so posejane po gorah in hribih celotne Slovenije.
(Vir: Planinska zveza Slovenije)
