Ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj se je včeraj v Luksemburgu udeležila zasedanja Sveta EU za okolje, na katerem so ministri sprejeli pogajalska izhodišča EU za podnebno konferenco COP31 in konferenco o biotski raznovrstnosti COP17. Razpravljali so tudi o prenovi sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) po letu 2030.
Evropska komisija je predlog revizije sistema ETS predstavila julija letos. Njegov namen je sistem prilagoditi novemu podnebnemu cilju EU, ki predvideva 90-odstotno zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov do leta 2040, hkrati pa ohraniti konkurenčnost evropske industrije.
Ministrica Rifelj je ocenila, da predlog pomeni korak k boljšemu usklajevanju podnebnih ciljev in gospodarske konkurenčnosti, vendar bodo potrebne dodatne prilagoditve. Slovenija se zavzema za zmanjšanje stroškovnih obremenitev industrije, spodbujanje naložb v čiste tehnologije, preprečevanje selitve proizvodnje iz EU ter upoštevanje tehnoloških zmožnosti industrije in načela tehnološke nevtralnosti.
Slovenija podpira tudi predlog, da bi se najmanj polovica nacionalnih prihodkov od prodaje emisijskih kuponov namenila ukrepom v sektorjih, vključenih v sistem ETS, zlasti razogljičenju industrije, čisti energiji, energetski infrastrukturi ter raziskavam in inovacijam. Med slovenskimi prednostnimi nalogami je tudi ohranitev dostopa do sredstev Sklada za modernizacijo po letu 2030. Ministrica se je za pravičen dostop Slovenije do finančnih mehanizmov zavzela tudi na bilateralnih srečanjih z evropskim komisarjem za podnebje Wopkejem Hoekstro in nekaterimi ministri.
Poudarek na izvajanju že sprejetih zavez
Svet EU je sprejel pogajalska izhodišča za podnebno konferenco COP31, ki bo novembra potekala v Turčiji. Ministri so opozorili, da globalno izvajanje podnebnih ukrepov še ne zadostuje za omejitev segrevanja na 1,5 °C. Zato bodo ključni konkretni rezultati in hitrejše izvajanje že sprejetih mednarodnih zavez. Slovenija je ob tem poudarila pomen prilagajanja podnebnim spremembam, krepitve odpornosti ter ustreznega naslavljanja izgub in škode, ki jih povzročajo podnebne spremembe.
Sprejeta so bila tudi skupna izhodišča EU za konferenco pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti COP17, ki bo potekala v Armeniji. Slovenija se zavzema za učinkovitejše izvajanje Globalnega okvira za biotsko raznovrstnost in doseganje ciljev do leta 2030. Po njenem stališču mora biti prednostna naloga uresničevanje že dogovorjenih zavez, ne oblikovanje novih.
Ministrica je opozorila, da izguba biotske raznovrstnosti pomeni tudi gospodarsko in varnostno tveganje. Zavzela se je za povezovanje ukrepov na področjih biotske raznovrstnosti, podnebnih sprememb, voda, onesnaževanja in degradacije zemljišč ter za mobilizacijo dodatnih finančnih sredstev. Poudarila je tudi potrebo po predvidljivem in uravnoteženem dostopu držav članic do finančnih instrumentov EU.
Slovenija opozorila na porazdelitev stroškov čiščenja odpadnih voda
Pod točko razno se je Slovenija pridružila poljski pobudi glede razširjene odgovornosti proizvajalcev v okviru Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode. Ministrica Rifelj je izpostavila potrebo po uravnoteženem izvajanju sistema in pravični porazdelitvi stroškov med vsemi zadevnimi akterji. Pred uvedbo sistema je po njenem mnenju treba oceniti tudi njegove širše okoljske in gospodarske posledice.
