Evropska komisija predlaga pobudo Napredni materiali za Evropo (Advanced Materials for Europe), s katero želi EU do leta 2035 uveljaviti kot vodilno svetovno območje na področju razvoja, proizvodnje in uporabe varnejših ter trajnostnejših naprednih materialov. Cilj je pospešiti prenos raziskovalnih dosežkov v industrijsko uporabo ter okrepiti tehnološko neodvisnost in konkurenčnost evropskega gospodarstva.
Napredni materiali postajajo vse pomembnejši za evropski industrijski in zeleni prehod. Zasnovani in prilagojeni na atomski ravni omogočajo razvoj lažjih, trdnejših, pametnejših in učinkovitejših izdelkov. Njihova uporaba sega na številna področja: od energetsko učinkovitejših stavb, vetrnih elektrarn in baterij za električna vozila do medicinskih vsadkov, letalske in vesoljske industrije ter polprevodnikov za kvantno računalništvo in umetno inteligenco.
Evropska komisija želi z novo pobudo predvsem skrajšati pot od laboratorijskih raziskav do trga ter omogočiti hitrejši prehod inovativnih materialov v industrijsko proizvodnjo in širšo uporabo. Napredni materiali so namreč po njeni oceni ključni za konkurenčnost, odpornost in gospodarsko varnost EU.
Trije cilji do leta 2035
Komisija je predlagala tri merljive cilje, ki naj bi jih EU dosegla do leta 2035:
-
za najmanj 20 odstotkov povečati vlaganja v raziskave in inovacije na področju naprednih materialov;
-
za najmanj 20 odstotkov povečati število zagonskih in hitro rastočih podjetij s sedežem v EU, ki delujejo na tem področju;
-
doseči najmanj 20-odstotno povečanje števila projektov, ki napredujejo v višje stopnje uvajanja varnejših in trajnostnejših naprednih materialov.
Evropa ima na tem področju že dobro izhodišče. V sektorju deluje več kot 15.000 podjetij, ki skupaj zagotavljajo približno 1,5 milijona delovnih mest. Kljub močni raziskovalni in inovacijski bazi pa Komisija opozarja na potrebo po tesnejšem povezovanju deležnikov, lažjem dostopu do testne in pilotne infrastrukture, krepitvi znanj in spretnosti, odpornejših dobavnih verig ter jasnejših regulativnih postopkih.
Pet prednostnih področij ukrepanja
Za uresničitev ciljev do leta 2030 Komisija predlaga sodelovanje držav članic na petih področjih:
-
Usmerjanje vlaganj v raziskave in inovacije v strateške sektorje, v katerih imajo napredni materiali največji potencial.
-
Uporaba digitalizacije in umetne inteligence za pospešitev odkrivanja, načrtovanja, razvoja in testiranja novih materialov.
-
Skrajšanje časa do vstopa na trg z izboljšanjem testiranja, kvalifikacijskih postopkov in dostopa do raziskovalne ter tehnološke infrastrukture.
-
Podpora širjenju proizvodnje in uporabe z ukrepi na strani povpraševanja, strateškimi projekti in javnim naročanjem.
-
Odpravljanje pomanjkanja ustreznih znanj in spretnosti z usposabljanjem, prekvalifikacijami in dodatnim izobraževanjem.
Pomemben del pobude je tudi vzpostavitev okvira za tesnejše usklajevanje med državami članicami. S tem naj bi bolje povezali naložbe, okrepili sodelovanje med raziskovalnimi ustanovami in industrijo ter zmanjšali čas med raziskovalnim odkritjem in komercialno uporabo novih materialov. Posebna pozornost bo namenjena tudi privabljanju znanstvenikov, raziskovalcev in drugih visoko usposobljenih strokovnjakov v Evropo.
EU je za razvoj že namenila 2,3 milijarde evrov
Pobuda nadgrajuje dosedanje evropske ukrepe. EU je v okviru programa Obzorje Evropa za obdobje 2021–2027 za napredne materiale namenila 2,3 milijarde evrov. Med spremljajočimi pobudami so partnerstvo Innovative Advanced Materials for Europe, Evropska akademija za napredne materiale in Svet za tehnologijo naprednih materialov, v katerem sodelujejo predstavniki držav članic, industrije in akademskega okolja.
Napredni materiali so bili opredeljeni tudi kot ena od strateških tehnologij v okviru evropskega kompasa za konkurenčnost in strategije EU za zagonska ter hitro rastoča podjetja.
Predlog Evropske komisije mora zdaj sprejeti Svet EU. Napredek pri doseganju zastavljenih ciljev in prednostnih nalog bodo spremljali s ključnimi kazalniki uspešnosti pod okriljem Sveta za tehnologijo naprednih materialov. Prva ocena napredka je predvidena do konca leta 2028, celovito poročilo o izvajanju pobude pa do konca leta 2030.