Energetska učinkovitost, ki temelji na povečanju kakovosti energetskih storitev ob manjšem vložku energije, je eden od temeljnih elementov prehoda v podnebno nevtralno družbo. Hkrati je tudi med stroškovno najbolj učinkovitimi ukrepi za doseganje ciljev trajnostne energetske politike in bo ključno vplivala na konkurenčnost slovenskega gospodarstva in družbe nasploh v prihodnje. Obenem prispeva tudi k zmanjšanju energetske odvisnosti ter s tem tudi k povečevanju zanesljivosti oskrbe z energijo.
Zavezujoč cilj Slovenije iz NEPN je izboljšanje energetske učinkovitosti do leta 2030 za vsaj 35 %, kar pomeni, da ob sistematičnem izvajanju sprejetih politik in ukrepov na področju učinkovite rabe končna raba energije leta 2030 ne bo presegla 54,9 TWh (4717 ktoe). Slednje preračunano na raven primarne energije pomeni zavezo Slovenije, da raba primarne energije leta 2030 ne bo presegla 73,9 TWh (6356 ktoe), energetska učinkovitost pa se bo glede na osnovni scenarij iz leta 2007 povečala vsaj za 35 %, čeprav je na ravni EU določeno ciljno povečanje za 32,5 %.
Slovenija mora v okviru sistema obveznega doseganja prihrankov energije na letni ravni dosegati 0,8-odstotni prihranek končne porabe energije. Pri tem je država izkoristila možnost uveljavitve prehodnega obdobja in dobaviteljem tekočih goriv omogočila postopno letno povečanje doseženih prihrankov do leta 2026, ko bodo tudi ti zavezanci morali doseči letni prihranek končne porabe energije v obsegu 0,8 % glede na obseg prodaje v preteklem letu. Te zavezance je v letu 2022 sistem zavezoval k 0,4-odstotnem prihranku glede na prodane količine energentov v letu 2021.
V letu 2022 je bilo z ukrepi URE doseženih 728 GWh prihrankov oz. 11 % več kot v letu 2021.
Vir: Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2022
